Petek, 16. 6. 2023, 6.51
1 leto, 1 mesec
Golob razkril korake za uresničitev NEK 2 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,74
Predsednik vlade Robert Golob je z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom obiskal Nuklearno elektrarno Krško in sedež skupine GEN. Na krški občini se je udeležil javnega posveta o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, na katerem je z ministri predstavil aktivnosti, povezane z gradnjo nove jedrske elektrarne.
Trenutna vlada je v delu javnosti in opoziciji deležna očitkov, da projektu nove jedrske elektrarne v Krškem ni naklonjena in da sabotira nadaljnjo rabo jedrske energije v Sloveniji. V vladnih vrstah kritike zavračajo.
Predsednik vlade Robert Golob poudarja, da ni nobene dileme, da bo Slovenija ostala jedrska država. "V Sloveniji se je pokazalo, da so bili naši očetje dovolj modri, da nikoli niso stavili na en vir energije. Vedno je bila mešanica. Imeli smo hidroenergijo, premog in jedrsko energijo. Jaz verjamem, da bo ta ostala dlje od 20 let. Sončna energija ne more konkurirati jedrski energiji in sončna ne more konkurirati jedrski. Potrebujemo vse. Ker se bo družba v naslednjih letih elektrificirala," je poudaril.
Javni posvet si v celoti lahko ogledate v spodnjem videoposnetku:
Imenovali bodo koordinatorja projekta
Po njegovih besedah se bo ob debati o energetski prihodnosti izkazalo, da je jedrska energija lahko edini zanesljiv bazični vir za Evropo. "To ne pomeni, da bomo ovirali obnovljive vire energije, ampak si bomo prizadevali za povečanje lastne proizvodnje," je poudaril Golob.
V Sloveniji bi bili, kot je dejal Golob, neumni, če ne bi izkoristili znanja na področju jedrske tehnologije, ki nam ga zavidajo države, veliko večje od naše. "Zato bomo ta blok naredili. Je pa ta pot zelo dolga in po njej bomo šli," je bil neomajen.
Ob tem je še poudaril, da ni dovolj, da kot predsednik vlade reče, da je za drugi blok. "Pomembno je, da sprejmemo ustrezne zakonodajne korake in naredimo dobro ekipo, ki bo učinkovito koordinirala ta projekt." Ob tem je razkril, da naj bi se 1. avgusta zvrstilo več korakov za uresničitev projekta, med drugim naj bi v njegovem kabinetu na ravni državnega sekretarja začel delati koordinator za projekt NEK 2. To bo naj bi bil Danijel Levičar, trenutno poslovni direktor GEN energije.
Dokončne odločitve o moči reaktorja še ni
V zadnjih dneh so iz GEN energije prišle tudi informacije, da v družbi razmišljajo o precej večjem energetskem objektu od zdaj predvidenega reaktorja z močjo 1.100 megavatov. GEN bo pri tem dobavitelja tehnologije iskal med zahodnimi ponudniki, torej v ZDA in Franciji ter na Japonskem in v Južni Koreji.
Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije, je povedal, da jim odločitev o reaktorju moči 1.100 megavatov ne dopušča dovolj možnosti za izbor dobavitelja.
Informacije je potrdil Dejan Paravan, generalni direktor GEN energije, ki je povedal, da so za zdaj dobili energetsko dovoljenje za blok moči 1.100 megavatov in začeli postopek umeščanja v prostor. "Pozneje smo ugotovili, da usmeritev zgolj na blok moči 1.100 megavatov ni bila najboljša. Ruski in kitajski dobavitelj namreč nista zanesljiva partnerja. Ostanejo nam trije mogoči dobavitelji, če zahtevamo referenčni objekt, pa samo eden," je poudaril.
Zato naj bi v postopku umeščanja v prostor po njegovih besedah določili večji razpon moči reaktorja, s čimer bi si pustili več manevrskega prostora pri izbiri dobavitelja.
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je napovedal, da bo vlada do konca junija sprejela osnutek, čez eno leto pa še predlog nacionalnega energetskega podnebnega načrta, v katerem bo še jasneje poudarjena dolgoročna raba jedrske energije. "Ne bomo se omejili le na mogoči drugi blok, za katerega menimo, da je potreben, ampak tudi mogoče še širšo rabo jedrske energije. S strateškimi dokumenti bomo v roku desetih dni imeli vse podlage za dolgoročno rabo jedrske energije. Naj bo to drugi blok ali še kaj več," je dejal Kumer.
Premier dr. Robert Golob je z ministroma @mope_rs Kumrom in @rs_mnvp Brežanom danes popoldne na obisku v Krškem. Sestali so se z novim vodstvom Nuklearne elektrarne Krško in poslovodstvom GEN energije. Osrednja tema pogovorov je bila energetika s poudarkom na jedrski energiji. pic.twitter.com/Dwox8AGSXq
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 16, 2023
Odločitev naj bi padla pred koncem mandata
Trenutno je sicer predvideno, da naj bi vlada končno odločitev o novi jedrski elektrarni v Krškem sprejela še pred koncem mandata, v letu 2027 pa bi nato o projektu, katerega cena bi se lahko približala desetim milijardam evrov, odločali volivci na referendumu. Po zadnjih ocenah bi lahko objekt v najboljšem primeru stal leta 2037, po bolj realističnem scenariju na podlagi veljavne zakonodaje pa šele leta 2047.
Predsednik vlade je še povedal, da bo poleg umeščanja v prostor v naslednjem letu in pol ena od ključnih nalog vlade določitev investitorskega modela. "Kot vlada bomo podpirali mešane investitorske modele, ker se s tem razpršijo tudi tveganja. Ne samo, da koristi ostanejo maksimalno doma, tudi tveganja financiranja se kar najbolj zmanjšajo. Seveda si pa želimo tudi vlagateljev. Ker se tudi že pojavljajo v sosednjih državah," je razkril.
Tudi zaradi tega bo po njegovih besedah dobrodošla prilagodljivost pri določitvi največje moči reaktorja. "Če bo zanimanja več in bo bolj ekonomično graditi večjo enoto, verjamem, da ne bo nihče nasprotoval temu, da se izkoristijo vse priložnosti take gradnje," je še povedal.
Obstoječi reaktor bo delal še 20 let
Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je na posvetu povedal, da že od začetka svojega mandata zagovarja aktivno vlogo občine pri tem projektu. "Mestna občina Krško podpira umeščanje NEK 2 na svojem območju," je poudaril.
Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK), je poudaril, da NEK od prejšnjega remonta varno obratuje na polni moči. "Pridobili smo čezmejno presojo vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe in pravnomočnost okoljevarstvenega soglasja. Dvajsetletno nadaljnje delovanje obstoječe elektrarne je zagotovljeno," je povedal.
Študija o posledicah gradnje nove nuklearke v Krškem (Jek 2), ki so jo predstavili na Gospodarski zbornici Slovenije, svari, da bi samo zaradi štiriletne zamude pri dokončanju projekta – namesto leta 2035 leta 2039 – zaradi dražje električne energije iz uvoza nastalo za 2,5 milijarde evrov dodatnih stroškov za gospodarstvo in prebivalstvo.
Po besedah ekonomista Jožeta P. Damijana iz družbe Grant Thornton, ki je za GZS pripravila študijo, je edina pot do resnega razogljičenja elektroenergetskega sistema zamenjava elektrike iz premoga z elektriko iz jedrske energije ob uporabi hidroenergije in preostalih obnovljivih virov.
"Energija je danes bistvena za gospodarski razvoj. Če nimamo dovolj energije in cene energije niso dovolj ugodne, ne moremo govoriti o konkurenčnem gospodarstvu," je Damijan dejal ob koncu predstavitve. Zanesljivo oskrbo s cenovno dostopno elektriko je ob sočasnem razogljičenju mogoče doseči le s pravo kombinacijo virov, ki so zanesljivi in imajo nizko lastno ceno, je prepričan. Takšen vir vidi predvsem v jedrski energiji.
V nasprotnem primeru se boji deindustrializacije, kar bo imelo negativne učinke na BDP. Glede na velik pomen energetsko intenzivne industrije in proizvodnje materialov za vse gospodarstvo bi bil ta učinek po izračunih v študiji lahko zelo velik. Že ob 10-odstotnem zmanjšanju proizvodnje bi lahko dosegel dva odstotka BDP, v primeru selitve proizvodnje v druge dele sveta pa bi le naraščal.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da je študija potrdila njihove skrbi v času, ko se industrijska proizvodnja zaradi visokih cen energije že krči. Želi si, da bi bila študija podlaga za čim hitrejše nadaljevanje pogovorov z vsemi odločevalci v okviru strateškega sveta za energetski prehod, da bi jo vključili v NEPN in da bi gospodarstvo končno dobilo jasno sliko, kaj lahko na področju oskrbe z energijo pričakuje.
"Na te odgovore čakamo predolgo," je bila jasna. Povedala je še, da želi biti gospodarstvo enakovreden partner v teh pogovorih in da podpira pravo mešanico vseh sodobnih virov, ob jedrski tudi OVE.
