Robert Golob
Četrtek, 27. 11. 2025, 17.48
1 ura, 48 minut
Golob o aktivaciji sheme skrajšanega delovnika: Ves čas pomagamo gospodarstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
V četrtek so na ministrstvu za delo za STA napovedali, da bo vlada seznam dejavnosti obravnavala že danes v Mariboru, shemo pa naj bi nato sprožila prihodnji teden. A te točke kljub ponavljajočim se pozivom gospodarstva, zadnji je danes prišel iz Gospodarske zbornice Slovenije, na seji ni bilo na dnevnem redu. Kdaj bo oz. ali bo to na dopisni seji, ni jasno.
Država je v tem mandatu večkrat priskočila na pomoč gospodarstvu, denimo med energetsko krizo, po poplavah in ob trgovinski vojni, obeta se tudi subvencioniranje cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja, je danes v Mariboru dejal premier Robert Golob in se tako odzval na poziv GZS k takojšnji aktivaciji sheme skrajšanega delovnika.
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku ministrskega zbora v Mariboru potrdil, da vlada kljub napovedi danes ni obravnavala seznama panog, ki bodo vključene v shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Medtem so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dopoldne opozorili, da v primeru, da vlada danes ne bo sprejela odločitve o tem, rezultatov ukrepa letos ni pričakovati.
Kot je poudaril Golob, pa imajo z gospodarstveniki ves čas odprt dialog. "Nič ni narobe, če imajo predstavniki gospodarstva vedno nove ideje, in ker smo vedno odprti za dialog, verjamem, da jih bomo tudi v bodoče uspešno naslavljali," je odvrnil.
Mesec o shemi skrajšanega delovnika: Manjka nam samo še sklep
Da je shema subvencioniranega skrajšanega delovnika pripravljena, je v Mariboru poudaril minister za delo Luka Mesec. Vlada bo shemo lahko aktivirala, ko bo usklajeno gradivo ministrstev za delo in gospodarstvo, je pojasnil Mesec. "Manjka nam le še sklep," je dodal.
Mesec je poudaril, da subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ni povezano z izplačevanjem božičnice, kot se govori v nekaterih javnih razpravah. Po njegovih besedah gre za "dve popolnoma nepovezani stvari".
Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je ministrstvo za delo pripravilo že v začetku leta, Evropska komisija pa je pri tem potrdila, da ukrep ne pomeni nedovoljene državne pomoči, je še spomnil.
Božičnica medtem po njegovem mnenju ne predstavlja občutnega bremena za podjetja, saj že zdaj več kot 400 tisoč zaposlenih v Sloveniji prejema to izplačilo, letos oz. do 31. marca prihodnje leto pa lahko podjetja izplačajo do 639 evrov neobdavčene nagrade. "To ni strošek, ki bi katerokoli podjetje spravil na kolena," je prepričan.
"S strani gospodarstva bi si želel ne toliko posluha za politiko, temveč posluh za zaposlene"
Obvezne božičnice, zaradi katere so se zaostrili odnosi med socialnimi partnerji oz. delodajalci in vlado, se je vnovič dotaknil tudi premier Golob. "S strani gospodarstva bi si želel ne toliko posluha za politiko, temveč posluh za zaposlene," je dejal. Socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta je bil sicer po začasni zamrznitvi aktivnosti delodajalcev nedavno vnovič vzpostavljen, Golob pa je optimist, da ga bodo vzdrževali naprej.
Potem ko so v GZS danes izpostavili še opozorilo Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračunski načrt za leto 2026 zaradi uvedbe zimskega regresa v neskladju s sprejetimi javnofinančnimi pravili, je premier dejal še, da gre zgolj za opozorilo Bruslja na tveganje neskladnosti.
"Ocenjujemo, da je to tveganje minimalno, vsi naši rezultati kažejo na to. Slovenija je bila v tem mandatu oz. teh štirih letih vedno znotraj vseh fiskalnih pravil, za razliko tudi od sosednjih držav, ki so razvitejše in so jih vmes kršile /.../. Naš javni dolg se zmanjšuje, jaz sem prepričan, da bo tako tudi v letu 2026. Razumemo pa opozorilo, vedno je treba biti pozoren. In mi smo bili pozorni štiri leta in bomo tudi prihodnje leto," je sklenil.
Pomembne izboljšave za najranljivejše skupine upokojencev
Minister Mesec se je v Mariboru seznanil tudi z izvajanjem pokojninske reforme, ki po neuspešnem referendumu dokončno začenja veljati. Kot je povedal, reforma prinaša več pomembnih izboljšav za najranljivejše skupine upokojencev. Med njimi so zimski dodatek za vse upokojence, ki bo letos v višini 150 evrov izplačan 17. decembra, 22-odstotno zvišanje najnižjih invalidskih in kmečkih pokojnin s 1. januarjem 2026 ter izboljšanje vdovskih in družinskih pokojnin.
Z novim letom bo olajšan tudi dostop do varstvenega dodatka za upokojence z nizkimi dohodki in minimalnim premoženjem, saj jim ne bo več treba dokazovati, da jih otroci ne morejo ali ne želijo preživljati. "Z uvedbo postopnosti smo dosegli, da izvajalci reforme delajo umirjeno, ljudje pa se ne razburjajo zaradi nenadnih sprememb," je ocenil minister.
Žiher: Zaradi postopnega uvajanja je pokojninska reforma obvladljiva
Vodja mariborske enote Zpiza Mitja Žiher pa je po ministrovem obisku poudaril, da pokojninska reforma prinaša veliko sprememb, a je zaradi postopnega uvajanja obvladljiva tako za zavod kot za zavarovance.
"Veseli smo, da se določbe, povezane z upokojitveno starostjo in podaljševanjem pogojev, začnejo uporabljati šele 1. januarja 2028. To pomeni, da se bomo lahko pravočasno prilagodili, naši zavarovanci pa ne bodo pod pritiskom," je povedal. Zpiz bo po njegovih besedah s 1. januarjem pripravljen zagotavljati celostne informacije o vseh pravicah, ki jih prinaša reforma.
