Robert Golob
Torek, 1. 7. 2025, 6.55
3 tedne
Golob: Dvig obrambnih izdatkov tudi za civilno zaščito in infrastrukturo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
"Slovenija je zavezana samo tistemu, kar je že sprejeto v državnem zboru," je dejal Golob.
Slovenija se v Haagu ni brezpogojno zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, je za TV Slovenija povedal Robert Golob. Po burnih odzivih znotraj koalicije in javnosti je v intervjuju poudaril, da gre za nezavezujočo deklaracijo, ki vključuje varovalke, in da Slovenija ostaja pri zavezi, potrjeni v državnem zboru: 2 odstotka letos in postopni dvig na 3 odstotke do leta 2030. Ob tem zavrača očitke o krizi v koaliciji, hkrati pa v ospredje postavlja civilne naložbe kot del obrambnih izdatkov: civilna zaščita, gasilci, infrakstruktura, odpornost družbe, tudi podnebne spremembe – vse, kar Slovenija danes že gradi. V intervjuju je premier napovedal tudi pogovor s predsednikom uprave Petrola, saj od podjetja pričakuje več družbene odgovornosti ob odzivu na regulacijo cen goriv.
"Slovenija je zavezana samo tistemu, kar je že sprejeto v državnem zboru," je dejal Golob. Po njegovih besedah je bila deklaracija v Haagu sprejeta soglasno, ker vsebuje t. i. varovalke – mehanizme, ki državam omogočajo, da glede nadaljnjih korakov še vedno samostojno odločajo. "Deklaracija ni pravno zavezujoča. Mi nismo pristali na 5 odstotkov, ampak nismo nasprotovali besedilu, ki upošteva tudi naša stališča," je dodal.
Za vojsko in orožje bo Slovenija namenila 2 odstotka BDP, razliko do 3,5 odstotka pa bo mogoče vlagati v projekte dvojne rabe – med drugim v bolnišnice, ceste, mostove, tunele, železnice, kibernetsko varnost in napredne tehnologije.
Kot enega ključnih varovalnih mehanizmov je izpostavil obdobni pregled doseženih ciljev leta 2029. Takrat naj bi bilo jasno, ali je Slovenija izpolnila zmogljivostne zaveze, med katerimi je tudi oblikovanje dveh bataljonskih bojnih skupin – cilj, ki je bil postavljen že leta 2014. Golob meni, da ga bo Slovenija do leta 2029 dosegla.
Civilna zaščita kot del obrambe
Golob je znova poudaril pomen projektov dvojne rabe, s katerimi bi lahko del sredstev za obrambo usmerili tudi v civilne zmogljivosti. "Razlika med 3 in 5 odstotki leži prav v tem – dodatna sredstva ne pomenijo več orožja, ampak možnost vlaganja v civilno zaščito, gasilce, podnebno odpornost," je pojasnil. Takšen pristop, po njegovem, Slovenija že udejanja.
Med upravičena vlaganja sodijo civilna zaščita, večnamenska zaklonišča, prehranska varnost, strateške rezerve, raziskave in razvoj ter podpora domači industriji.
Za vojsko in orožje bo Slovenija namenila 2 odstotka BDP, razliko do 3,5 odstotka pa bo mogoče vlagati v projekte dvojne rabe – med drugim v bolnišnice, ceste, mostove, tunele, železnice, kibernetsko varnost in napredne tehnologije. Ta vlaganja izhajajo iz metodologije Nata iz leta 2018, ki jo kot izhodišče uporablja tudi Slovenija.
Dodatnih do 1,5 % BDP (s čimer bi bilo doseženih skupno 5 %) pa po Golobovih besedah ni obveznih, temveč jih lahko države članice namenijo po lastni presoji – za krepitev odpornosti na civilnem področju. Med upravičena vlaganja sodijo civilna zaščita, večnamenska zaklonišča, prehranska varnost, strateške rezerve, raziskave in razvoj ter podpora domači industriji. Tudi v tem pogledu Slovenija že zdaj izpolnjuje del teh ciljev, je zatrdil premier.
Koalicija ostaja enotna
Razprava v koaliciji pred odhodom na vrh v Haag je bila, kot je priznal premier, "mestoma burna". A Golob poudarja, da razhajanja niso tako velika, da bi ogrozila koalicijo. "Pomembno je, da imamo skupni cilj: obrambni izdatki naj se povečujejo, a ne presežejo 3 odstotkov," je dejal in dodal, da si vlada prizadeva za dolgoročno stabilnost.
Slovenija, Izrael in EU: skupni ukrepi ali enostranski koraki?
V nadaljevanju intervjuja je Golob spregovoril tudi o stališču Slovenije do dogajanja v Gazi. "To, kar se dogaja, je zločin," je dejal. Čeprav večina držav članic EU po njegovih besedah ni pripravljena sprejeti formalnih ukrepov proti Izraelu, Slovenija skupaj s Španijo in Irsko pripravlja enostranske korake, če do dogovora na ravni EU ne pride. Naslednje zasedanje zunanjih ministrov EU bo čez dva tedna.
Premier: Petrol naj ravna družbeno odgovorno
Na vprašanje o napetostih s Petrolom zaradi regulacije cen goriv na avtocestah je Golob odgovoril, da je razlog izključno v zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu in napovedanih podražitvah nafte. "To je glavni razlog, zakaj smo se odločili za ta ukrep. Zavedamo se, da to Petrolu ne koristi, a pričakujem, da bo podjetje ravnalo družbeno odgovorno," je dejal. Napovedal je tudi srečanje s predsednikom uprave Petrola, ki bo potekalo že v torek.
