Glede plačevanja v zaporih po mnenju varuhinje potreben temeljit premislek

Pri odločitvah je po njenem zato nujno upoštevati stroko. Varuhinja sicer poudarja, da je treba ob obsodbi za kazniva dejanja najprej odvzeti protipravno premoženjsko korist in povrniti škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem.

Podpira tudi vključitev vseh obsojencev v delovne procese, "saj je to pozitivno z vidika bivanja v zaporih in njihove rehabilitacije, na ta način pa si lahko obsojenci pridobivajo tudi sredstva za poravnavo škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja".

Zaskrbljujoče se varuhinji zdi, da za obsojence dela ni dovolj. Sploh pa je po njenem mnenju nesprejemljivo, da za svoje delo rednih plačil ne dobivajo v zaporih zaposleni civilni delavci, za kar je odgovorna država, ki jo varuhinja znova poziva k ukrepanju.

"Upoštevati izkušnje iz tujine, a upoštevati razmislek domače stroke" Varuhinja se je dotaknila tudi vprašanja t. i. vikend zapora kot neke vrste bonitete za obsojence. Opozarja, da je treba ločiti, zakaj je bil vikend zapor odrejen: ali zato, da lahko obsojenec med tednom opravlja študijske ali delovne obveznosti.

Z delom med tednom obsojenci pridobivajo sredstva, s katerimi bi načeloma lahko poravnali stroške bivanja v zaporu med vikendom. Vendar varuhinja poudarja, da je nujno ukrep temeljito premisliti, se sicer nasloniti na bogate izkušnje iz tujine, a pri tem upoštevati razmislek domače stroke.

Sicer pa je v sporočilu varuhinja spomnila še na priporočilo varuha, da bi uporaba alternativnih načinov prestajanja kazni zapora lahko bistveno zmanjšala preobremenjenost zaporov in stroške oskrbe v njih, zmanjšala pa bi se tudi potreba po gradnji novih.

Minister za pravosodje Senko Pličanič je namreč danes napovedal, da bo ministrstvo predlagalo spremembo zakona, da bi zaporniki za svojo oskrbo prispevali del stroškov. Začeli pa bi z obsojenci, ki svojo zaporno kazen služijo le ob vikendih. Hkrati je dejal, da načrtujejo celovito prenovo zaporskega sistema.