Gaspari: Zavrnitev reforme se nam bo maščevala

Brez reforme se bo namreč prostor v javnih financah zmanjševal za druge pomembne izdatke, ki si jih ta država zasluži in želi, je dejal.

Stroški za pokojninski sistem se bodo zviševali Odlaganje reforme za nekaj let prinaša le še večje probleme, je opozoril Gaspari. Stroški za pokojninski sistem se bodo namreč iz leta v leto zviševali in bodo v naslednjih 40 letih predstavljali približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oz. tri milijarde evrov. Temu strošku se ne bomo mogli izogniti, je dejal, če ga želimo odložiti do leta 2020, pa se bodo še povečali za pol do ene milijarde evrov.

Dejstvo je, da se prebivalstvo stara Dejstvo je, da se prebivalstvo stara. In kolikor pozneje bo prišlo do reforme, toliko bolj bo morala negativno vplivati na tiste, ki se bodo upokojevali pozneje. Poleg tega se bo v primeru ohranitve sedanjega sistema zniževala pokojninska osnova tistim, ki se upokojujejo zdaj, je spomnil.

"Ali smo odgovorni in začnemo danes, ali pa smo malo manj odgovorni in prepustimo odločanje in posledice tistim, ki prihajajo za nami," je pozval k potrditvi pokojninske reforme na referendumu to nedeljo. Kot glavno prednost novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je izpostavil stabiliziranje odmerne stopnje, s čimer ne bo prišlo do zniževanja.

"Žal bi se vsi podatki poslabšali" Gaspari je predstavil izračune o makroekonomskih posledicah nekaterih predlogov, ki naj bi jih vlada sprejela namesto pokojninske reforme. "Žal bi se vsi podatki poslabšali," je povzel in menil, da gre za skupek predlogov, ki se sicer vsak zase zdi zelo privlačen in primeren, a uveljavljeni kot kot celota bi položaj v Sloveniji poslabšali.

Tako bi denimo vzpostavitev dohodninskega sistema iz leta 2006, zvišanje socialnih prispevkov delodajalcev za šest odstotnih točk in zvišanje davka na dodano vrednost za desetino znižali obseg bruto domačega proizvoda za 1,5 odstotka, zmanjšali zasebno porabo za pet odstotkov in negativno vplivali tako na izvoz kot uvoz, število brezposelnih pa povečali za več kot petino.

Na davčnem področju ne vidi prostora za spremembe Sam na davčnem področju ne vidi prostora za spremembe, izjema sta davek na nepremičnine ter davek na kapitalske dobičke. "Ti so lahko fiskalno izdatni in makroekonomsko najbolj nevtralni glede negativnih posledic, ki bi jih imeli za gospodarstvo," je dejal. Zvišanje tistih davkov, ki se zdi najlažje - npr. davka na dodano vrednost in dohodnine - pa bi zvišalo inflacijo in imelo pomembne stranske negativne učinke, je dejal.

Gaspari nasprotuje tudi uvedbi t.i. individualnih računov, ki jih predlagajo v SDS. Ta sistem ni solidaren, ker temelji na individualnih vplačilih, je dejal.

SDS: Osebni pokojninski računi so pregledni in pravični Sistem osebnih pokojninskih računov je pregleden, pravičen in razumljiv. Omogoča večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Deluje izrazito motivacijsko, saj ljudje vedo, da bodo, če bodo vplačali več prispevkov, dobili tudi višje pokojnine, so v odzivu na izjave ministra Gasparija zapisali v SDS. Kot primer, zakaj je sistem individualnih računov dober, v SDS navajajo Švedsko, kjer "najnižja pokojnina znaša 850 evrov".

Glede Gasparijevih izjav, da odlaganje reforme za nekaj let prinaša le še večje težave, v SDS navajajo, da zavrnitev oziroma padec reforme ne bo imel finančnega vpliva na stabilnost države. "Na stabilnost javnih financ in slabšo boniteto države bodo kvečjemu vplivali javnofinančni primanjkljaj, ki je na letni ravni preteklega leta znašal dve milijardi evrov, ena največjih rasti dolga države, ki znaša že več kot 16 milijard evrov, nelikvidnost gospodarstva, izgube v državnih bankah ter povečanje nezaposlenosti," so zapisali.

"Po omenjenem zakonu bo pokojninski sistem ostal še naprej nepregleden, zapleten in nepravičen" Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, o katerem bomo odločali na referendumu, po mnenju SDS sicer "sploh ni reforma, s katero bi dejansko postavili pokojninski sistem na nove, trdne temelje, ki bi zagotavljali dolgoročno stabilnost in varnost izplačevanja pokojnin, ampak pomeni le poslabšanje pogojev za upokojevanje in višje obremenitve za gospodarstvo". "Po omenjenem zakonu bo pokojninski sistem ostal še naprej nepregleden, zapleten in nepravičen," navajajo.

SDS: Izračunom ne gre preveč zaupati Tudi vladno prepričevanje ljudi, da bodo leta 2024 po novem zakonu imeli višje pokojnine, kot bi jih imeli po starem, je po mnenju stranke sprenevedanje in zavajanje. "Izračun pokojnine poteka na zelo zapleten način, za natančen prikaz pa je treba med drugim poznati podatke o višini plač in povprečni stopnji davkov in prispevkov v naslednjih letih, ki jih danes ne poznamo. Zato izračunom, ki do evra natančno pokažejo, kakšne bodo pokojnine leta 2024, ne gre preveč zaupati," so še zapisali.