Ponedeljek,
1. 8. 2022,
14.18

Osveženo pred

2 leti, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,01

88

Natisni članek

Natisni članek

dohodnina Klemen Boštjančič davki

Ponedeljek, 1. 8. 2022, 14.18

2 leti, 3 mesece

Finančni minister napovedal spremembo davčne zakonodaje #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,01

88

Ministrstvo za finance je danes v javno obravnavo poslalo predloge davčnih sprememb, ki so po navedbah ministra Klemna Boštjančiča koalicijsko usklajeni. Največja sprememba se nanaša na odpravo postopnega zviševanja splošne dohodninske olajšave, ki jo je Janševa vlada do leta 2025 določila pri 7.500 evrih. Ta bo po novem določena pri višini pet tisoč evrov. Glavni razlog odločitve za dvig splošne olajšave s sedanjih 4.500 evrov je visoka rast cen, še zlasti na področju energentov in hrane.

Namerava pa Golobova vlada zvišati dodatno splošno olajšavo. Predlaga zvišanje skupnega dohodka, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava s 13.716 evrov na 15 tisoč evrov. To bo po besedah ministra Klemna Boštjančiča neposredno vplivalo na neto dohodke zaposlenih z minimalnimi plačami in tistih, ki zaslužijo nekaj več. "S tem bodo neto dohodki zaposlenih z najnižjimi plačami višji, kot bi bili po obstoječi zakonodaji. Vlada že ves čas poudarja, da želimo sprejemati ukrepe, ki bodo ciljno usmerjeni, ne pa splošnih ukrepov, ki se nanašajo na vse," je v izjavi na neformalnem srečanju z novinarji poudaril minister Boštjančič.

Poudarek na mladih

Vlada predlaga tudi olajšavo za mlade. Uvedla bi znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini tisoč evrov za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 evrov za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti.

Med ključnimi spremembami je tudi višja obdavčitev v najvišjem davčnem razredu; v zadnjem, 5. dohodninskem razredu se bo z zdajšnjih 45 odstotkov zvišala na 50 odstotkov.

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se predlaga vrnitev stopnje dohodnine z zdajšnjih 15 odstotkov na 25 odstotkov. Višina priznanih normiranih stroškov ostaja pri 10 odstotkih.

Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj se ne bi spremenila.

Koliko več bo posameznik prejel na leto zaradi spremembe splošne in dodatne splošne olajšave (zvišanje meje dohodka, do katerega je zavezanec upravičen do te dodatne olajšave na 15 tisoč evrov bruto dohodka)?

  • zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto letna plača zvišala za 316 evrov na leto v primerjavi s sistemom, veljavnim v letu 2022, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa zvišala za 157 evrov na leto;
  • zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača zvišala za 130 evrov na leto v primerjavi s sistemom, veljavnim v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 130 evrov na leto;
  • zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov na leto v primerjavi s sistemom, veljavnim v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov na leto;
  • zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač se bo neto plača znižala za 1.340 evrov na leto v primerjavi s sistemom, veljavnim v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 1.790 evrov na leto (upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 odstotkov na 50 odstotkov).

Javna obravnava do 19. avgusta

Ministrstvo je torej pripravilo predlog novele zakona o dohodnini, zakona o trošarinah, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. V javni obravnavi bodo do 19. avgusta letos, sprejetja v državnem zboru pa si nadejajo do oktobra letos. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2023.

Predlagane spremembe splošne olajšave bodo po izračunih ministrstva v državni proračun ustvarile za okoli 90 milijonov evrov manj prilivov v primerjavi z letošnjim letom. Na drugi strani pa bodo ustvarile za 90 milijonov več prihodkov, če predlaganih sprememb ne bi bilo in bi obveljale spremembe, ki bi po obstoječem zakonu začele veljati prihodnje leto. 

Preostali predvideni ukrepi so razmeroma nevtralni. Povišanje meje dodatne splošne olajšave s 13.716 evrov na 15 tisoč evrov pomeni izpad 39 milijonov evrov, olajšava za mlade pomeni izpad 15 milijonov evrov (skupaj 54 milijonov evrov). Na drugi strani pa sprememba davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu pomeni dodatnih 11 milijonov evrov za državni proračun, sprememba stopnje pri oddajanju premoženja v najem dodatnih 24 milijonov evrov, omejevanje davčne ugodnosti pri plači iz naslova poslovne uspešnosti pa 20 milijonov evrov dodatnih prilivov za proračun (skupaj 55 milijonov evrov).