Torek,
25. 4. 2017,
10.33

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

74

Natisni članek

Natisni članek

Evropsko sodišče za človekove pravice sodišče sodstvo

Torek, 25. 4. 2017, 10.33

7 let, 1 mesec

Evropsko sodišče: Slovenija mora Vaskrsiću plačati 85 tisoč evrov odškodnine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

74

pravni nasvet kladivo frontal | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povrniti stroške v skupni vrednosti 85 tisoč evrov, ker je leta 2012 njegovi družini zarubila in prodala hišo zaradi 124 evrov dolga.

Slovenija je kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću bo morala plačati 77 tisoč evrov odškodnine za materialno škodo, tri tisoč evrov za nematerialno škod in pet tisoč evrov za povračilo stroškov.


Preberite še:
Slovenija zaradi slabega sistema in neznanja sodnikov plačala že več sto milijonov evrov
Koliko smo davkoplačevalci plačali za zastopanje Slovenije pred evropskim sodiščem
Slovenija evropska prvakinja v kršenju človekovih pravic


Hišo prodali po polovični ceni

Zoran Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod - Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, so opravili izvršbo, v kateri so mu prodali hišo, in to po polovični ceni glede na tržno.

Hišo so novemu lastniku prodali že pred poplačilom dolga. | Foto: Matej Leskovšek Hišo so novemu lastniku prodali že pred poplačilom dolga. Foto: Matej Leskovšek

Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod - Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena, a sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hišo pa so novemu lastniku prodali že pred poplačilom dolga.

Vrhovno sodišče pritrdilo litijskemu

Vrhovno sodišče je v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko namreč na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.

Tudi tokrat očitno ne bo noben sodnik odgovarjal za kršenje človekovih pravic, meni Vaskrsićev odvetnik Peter Čeferin. | Foto: STA , Tudi tokrat očitno ne bo noben sodnik odgovarjal za kršenje človekovih pravic, meni Vaskrsićev odvetnik Peter Čeferin. Foto: STA , Odškodnino bomo plačali davkoplačevalci

"Hiša je bila ocenjena na 140 tisoč evrov. Po neuspešni prvi dražbi je bila na drugi prodana za 70 tisoč evrov, in to čeprav je upnik pred drugo dražbo spremenil zahtevek in zahteval rubež osebnih dohodkov namesto prodaje hiše, vendar litijsko sodišče ni pravočasno reagiralo. Ustavno sodišče zadeve ni sprejelo v obravnavo, zato smo se obrnilo na ESČP, ki je soglasno ugotovilo, da je Slovenija kršila človekove pravice," nam je pojasnil Vaskrsićev odvetnik Peter Čeferin.

Na vprašanje, kdo bi moral odgovarjati, ker so bile Vaskrsiću kršene človekove pravice, zdaj pa mu bomo morali davkoplačevalci plačati odškodnino, je odgovoril: "Očitno država Slovenija, ki ima take organe državne oblasti, s sodišči vred. Na žalost pri nas noben sodnik za nič ne odgovarja." Bo tudi tokrat tako? "Tako je," meni Čeferin.

Vrhovno sodišče: Ne moremo govoriti o naklepni kršitvi človekovih pravic

Vrhovno sodišče smo povprašali, kdo konkretno bo odgovarjal za kršenje človekovih pravic v zadevi Vaskrsić. "V zvezi z delom sodnika, ki je odločal v konkretni zadevi, ne moremo govoriti o naklepni kršitvi človekovih pravic, v primeru česar bi se lahko ugotavljala tudi njegova odgovornost. Šlo je za sodnikovo interpretacijo zakonskih določb, ki so bile uporabljene v tem primeru. Sodnik je za tako interpretacijo upravičen na podlagi načela neodvisnega odločanja v sodnih postopkih," so nam odgovorili.

Za komentar zadeve smo prosili tudi pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Njegov odziv še čakamo.