Ponedeljek, 27. 9. 2021, 20.27
2 leti, 7 mesecev
"EU mora tem državam dati jasen znak, kdaj lahko pričakujejo vključitev v EU" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Predsednik Državnega zbora na Brdu pri Kranju gosti predsednike parlamentov držav Zahodnega Balkana, predvsem držav nekdanje Jugoslavije. Šefi parlamentov naj bi razpravljali o širitvi EU na Zahodni Balkan, kar je tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na Brdu tako danes vidno izstopa odsotnost predsednika kosovske skupščine Glauka Konjufce, ta se je z delegacijo pred dnevi, ko so se napetosti na meji s Srbijo že zaostrovale, opravičil.
Predsedniki parlamentov držav, ki so nastale na pogorišču nekdanje skupne države, danes na Brdu pri Kranju preverjajo možnosti širitve EU na Zahodni Balkan. Slovenija je v čakalnici EU prebila dobro desetletje, medtem ko se v nekaterih nekdaj bratskih republikah menjavajo generacije. Kot je povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič, EU in pridruževanje vidijo kot vizijo, kot prihodnost, vendar pa ni tako v vseh parlamentih. "Zdi se, da so v nekaterih državah obupali nad znamenji iz EU," je še dodal.
Predsedniki torej poskušajo vdihniti življenje procesu, ki je za marsikoga postal le mrtva točka na papirju. Po toliko letih reform in priprav postaja ta svetla evropska prihodnost resnično vse bolj oddaljen in vse bolj neoprijemljiv cilj, zato Balkan potrebuje novo potrditev EU. Dačić pravi, da si zaslužijo odgovor, ali bo širitev vsaj v tem stoletju: "Preprosto povedano, tudi to je možnost, lahko nam rečete, nočemo več širitve, si pa zaslužimo iskren odnos. Ne pa, da se zgodi kot s Severno Makedonijo, ki je izpolnila vse, pa tudi to ni bilo dovolj."
Vučič: Zadeve rešite v 24 urah
V tem slogu je predsednik Srbije Vučič danes pozval Nato, naj zadeve reši v 24 urah, sicer jih bo Srbija rešila sama. Govorica, sicer namenjena notranjepolitičnim ciljem, a nekako nevarno podobna govorici iz začetka devetdesetih, ki je Balkan potisnila daleč na konec čakalnice, v kateri je še danes. Le upamo lahko, da bo tokrat drugače in da bo napredek o širitvi dosežen na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki jo Slovenija gosti že čez 10 dni.
Skupinsko fotografiranje predsednika DZ Igorja Zorčiča in podpredsednika odbora DZ za zadeve EU Nika Prebila s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana.
Nagovorili so tudi Pahor, Logar in Gregorčičeva
Predsednike parlamentov držav Zahodnega Balkana so uvodoma poleg Zorčiča nagovorili minister za zunanje zadeve Anže Logar, predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Monika Gregorčič in predsednik republike Borut Pahor.
Pahor je poudaril, da je Slovenija vedno bila in ostaja zagovornica širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan, ob tem pa se zavzema tudi za okrepitev vsestranskega sodelovanja med državami v regiji.
Izrazil je željo, da bo vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo prihodnji teden v Sloveniji, širitvenemu procesu prinesel ohrabritev, a hkrati opomnil na vzajemno odgovornost obeh strani: Evropska unija mora širitev na Zahodni Balkan ohraniti kot prioriteto, države Zahodnega Balkana pa morajo zaradi svojega razvoja izpeljati potrebne reforme, so Pahorjeve besede povzeli v njegovem uradu.
Logar je v imenu Slovenije izrazil pričakovanje, da bodo države Zahodnega Balkana nadaljevale reforme ter reševanje politično-varnostnih tem. Izrazil je prepričanje, da brez uspešne integracije Zahodnega Balkana ter stabilizacije razmer v vzhodnem in južnem sosedstvu tudi EU ne more biti uspešen globalni akter.
Ob koncu razprave so na srečanju na Brdu pri Kranju sprejeli tudi skupno deklaracijo, v kateri so podčrtali potrebo po ponovni umestitvi širitvenega procesa visoko na seznam prioritet EU. Strinjali so se, da mora EU ostati prva strateška izbira partneric Zahodnega Balkana, da pa bo z integracijo močnejša in odpornejša tudi EU.
