Zunanje ministrstvo bo na vlado vložilo predlog za spremembo arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, tako da bi bila ustna obravnava na arbitražnem sodišču javna, je napovedal Karl Erjavec.
Sporazum namreč zdaj določa, da je ustna obravnava zaprta oziroma zaupna. Kot je zunanji minister še dejal, se o tem zdaj dogovarjajo s Hrvaško, ki se z odprtjem obravnave za javnost načeloma strinja, sam pa meni, da bi bilo to dobro za transparentnost.
Obe državi bi spremembo sporazuma morali tudi ratificirati, je pojasnil in poudaril, da gre za zapleten proces. Če bi vse teklo, kot je treba, bi ustna obravnava lahko potekala junija, je dodal.
Odnose s Hrvaško je Erjavec sicer označil kot dobre, a z dvema resnima odprtima vprašanjema. Poleg poteka meddržavne meje je omenil še vprašanje tožb na Hrvaškem proti LB in NLB.
Hrvaška si po svoje razlaga memorandum
Znova je izrazil obžalovanje, da si Hrvaška po svoje razlaga memorandum o razumevanju, ki sta ga vladi marca lani sklenili "zato, da bi vprašanje deviznih varčevalcev nekdanje LB urejali v okviru nasledstva". Memorandum tako zelo jasno pove, da do končne rešitve v okviru nasledstva postopki pred hrvaškimi sodišči proti LB in NLB o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev stojijo, je poudaril.
Arbitraža ne pride v poštev
Je pa minister zavrnil možnost, da bi to vprašanje reševali z arbitražo, za kar se zavzema njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić. Po njegovih besedah arbitraža "ne pride v poštev", saj želi Hrvaška v arbitraži reševati le svoje terjatve do LB, ne pa tudi terjatev LB do hrvaških podjetij.
Zaradi nespoštovanja memoranduma so se odnosi med državama zelo ohladili, tudi na osebni ravni, je še dejal Erjavec, saj se Slovenija zaradi hrvaškega "novega tolmačenja" memoranduma čuti izigrano.
Pravnomočne sodbe na Hrvaškem v Sloveniji ne bodo izvršljive
Ponovil je, da tudi v primeru pravnomočnosti sodb na Hrvaškem v Sloveniji ne bodo izvršljive, saj so v nasprotju s slovensko zakonodajo. Po ministrovi oceni drugi ukrepi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja memoranduma, ki je mednarodna pogodba, tako ne bodo potrebni. Če bi se pokazalo – v kar pa ne verjame –, da bi bile tožbe izvršljive, pa bodo sprožili meddržavni spor, je dodal.
Slovenija OZN dolguje 11,5 milijona evrov
Minister Erjavec je spregovoril še o slovenskem dolgu OZN glede mirovnih operacij, ki je konec lanskega leta znašal 11,5 milijona evrov. "Ko bomo dolžni več kot 21 milijonov evrov, nam lahko odvzamejo glasovalne pravice v OZN," je dejal Erjavec. Več si lahko ogledate v videoprispevku.