Janez Janša
Torek, 14. 6. 2016, 13.18
7 let, 1 mesec
"Erjavca interesi upokojencev ne zanimajo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,23
18
Erjavčeve nove grožnje niso nobeno presenečenje. Grozil je Janši, grozil je Pahorju in Bratuškovi, zdaj grozi Cerarju in koaliciji. V stranki DeSUS je našel varno zatočišče, kjer lahko uresničuje svoje politične ambicije.
Karl Erjavec je čez noč odrekel podporo ministrici za delo Anji Kopač Mrak, ki jo jutri čaka interpelacija zaradi primera koroška dečka. Poteza je še toliko bolj nerazumljiva, ker je še pred dnevi ob prejemu zagotovila za izredno uskladitev pokojnin Kopač Mrakovo podprl. Kot pravi politični analitik Samo Uhan, je vodja stranke DeSUS in druge največje koalicijske stranke s svojo zadnjo potezo znova presegel mejo politične korektnosti in spodobnosti. "Zdi se, da nima nobenih vsebinskih argumentov za tisto, kar trdi, in tega niti ne skriva. Se pravi, podprem, če dobim."
Cerar miri napetost v koaliciji, vrhovno sodišče odločilo, da koroška dečka ostajata pri rejnikih
Današnja odločitev vrhovnega sodišča, da koroška dečka ostajata pri rejnikih, je voda na mlin ministrici Anji Kopač Mrak, ki jo jutri čaka interpelacija ravno zaradi tega primera.
Predsednik vlade Miro Cerar hoče pomiriti napetost med strankama SD in DeSUS, a na današnjem dopoldanskem posvetu niso našli skupnega jezika glede podpore Kopač Mrakovi. Kot je dejal Erjavec, bodo interpelacijo, ne glede na današnje koalicijske pogovore, podprli. Na Erjavca, kot kaže, ni vplivala niti odločitev vrhovnega sodišča, da koroška dečka ostajata pri rejnikih. Pravi, da ministrici ne verjamejo več, saj se ne drži dogovorov.
Karl Erjavec je s svojim svojevrstnim načinom političnega delovanja v preteklosti že večkrat mešal štrene aktualnim vladam, v katerih je sodeloval bodisi kot minister bodisi kot predsednik stranke DeSUS. Pogledali smo nekaj primerov Erjavčevih pogojevanj in izsiljevanj ter kako uspešen je bil pri tem.
Grozil Janši, zapustil Pahorja in …
V času Pahorjeve vlade so se prva trenja pojavila konec leta 2009, ko je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala proti Erjavcu vložila obtožni predlog zaradi zadeve Patria. Pahor je odkrito razmišljal o Erjavčevi zamenjavi, a je ta zagrozil z odhodom iz koalicije in bil pri tem uspešen. A le po nekaj tednih je moral odstopiti zaradi afere s kantami za smeti. Kljub temu je stranka ostala članica koalicije vse do leta 2011. Takrat je Erjavec uresničil grožnje in zaradi nestrinjanja z reformami zapustil vlado. Sledile so predčasne volitve.
Ob poskusu vpisa fiskalnega pravila v ustavo med drugo Janševo vlado leta 2012 je pokazal svojo moč. Poudaril je, da če bo vlada vpis podprla, to pomeni konec vlade s polnimi pooblastili. A groženje mu ni bilo treba uresničiti, saj Janši ni uspelo zbrati dvotretjinske večine v parlamentu. Ostalo je le pri grožnjah, a Erjavec je Janši pokazal moč, ki jo imajo v vsakokratni vladi manjše stranke. Janšo je sicer pozneje, po poročilu KPK, zapustil.
Tako Borut Pahor kot Janez Janša sta na lastni koži občutila Erjavčeva izsiljevanja.
… izsiljeval Bratuškovo, Cerarju pa kaže mišice
V času, ko je državi vladala Alenka Bratušek, je z višino pokojnine pogojeval sodelovanje z vlado, in to čeprav je nad Slovenijo visela grožnja mednarodne finančne pomoči. Uspelo mu je. Uspešen je bil tudi z zahtevo, da Kapitalska družba (Kad) ostane samostojna. Tako kot je deloval v preteklih vladah, deluje tudi v Cerarjevi. S svojimi desetimi poslanci je ključni člen, ki koaliciji omogoča udobno večino v parlamentu, kar s pridom izkorišča.
Kot pravi Uhan, želi Erjavec v svojih formalnih in neformalnih izjavah povedati, da je politik z izkušnjami in da ima v tem kontekstu širši pogled na delovanje politike. "Problematičen je njegov način razumevanja delovanja politike. On se vseskozi obnaša, kot da je na politični tržnici, kjer se trguje in dogovarja," opozarja.
Politična dvoživka, ki je se je prek strank SKD, SLS+SKD, SLS in LDS zavihtela na čelo DeSUS
Erjavec je med svojo politično kariero zamenjal kar nekaj strank, preden se je ustalil pri stranki DeSUS. Leta 1993 je namreč postal član Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), po razpadu združene SLS+SKD je sicer ostal član SLS, a zaradi političnih ambicij se je znova odločil zamenjati stranko
Leta 2004 je prestopil v LDS, a je stranko, ki je bila že v zatonu, še isto leto zapustil. Pred volitvami 2004 se je na povabilo Antona Rousa vključil v DeSUS. Začel se je njegov politični vzpon, v prvi Janševi vladi je postal obrambni minister, leto zatem pa je prevzel še vodenje upokojenske stranke. Zadnje desetletje je stalnica na slovenskem političnem parketu in član vsakokratne vladne koalicije.
"Del državljanov ima koristi od Erjavčeve politike, a ne na sistematičen način, ampak le če se znajdejo v njegovi enačbi, trgovini," pravi politični analitik Samo Uhan.
Nepredvidljivo predvidljiv
A Uhana Erjavec s svojimi izsiljevanji in ustrahovanji ne preseneča več. "Kar danes počne Erjavec, ni nič posebnega in nič, česar ne bi pričakovali od politika njegovega kova. V tem smislu se lahko tisti, ki se z njim pogovarjajo in sodelujejo, tudi pripravijo." Pri tem pa se po njegovem prepričanju postavlja vprašanje, do katere mere je to Erjavčevo početje lahko produktivno in smiselno.
"Morate upoštevati, da se je večkrat s svoje funkcije, ki jo je opravljal – bodisi ministrske bodisi predsednika stranke –, postavil kot zagovornik različnih interesov. Enkrat je zagovarjal upokojenske interese, drugič je v ospredje postavil interese drugih skupin in vzpostavljal razmerje odvisnosti v politiki," pravi Uhan in v tem kontekstu poudarja, da je Erjavec nepredvidljivo predvidljiv.
Kakšne koristi ima Slovenija od Karla Erjavca?
Uhan v odgovoru na to vprašanje pravi, da en del državljanov koristi ima, a ne na sistematičen način, ampak le če se znajdejo v njegovi enačbi, trgovini. "Treba je povedati, da Erjavca ne zanimajo interesi upokojencev, starejših ljudi ali katerihkoli drugih skupin," pravi Uhan.
Opozarja namreč, da Erjavec upokojence in druge skupine uporablja le kot orodje oziroma vzvod za dosego svojih političnih ciljev. "To pa je povezano s politično močjo, ki jo Erjavec želi imeti. Gledano v splošnem je to proces, ki je v politiki poznan, ne more pa prinašati zelo velikih koristi državi," je do Erjavčevega vodenja in razumevanja politike kritičen Uhan.
18