Torek, 19. 12. 2017, 13.47
6 let, 11 mesecev
Ekipa, ki naj bi naredila red v bilancah bolnišnic
V ekipi, ki bo bdela nad sanacijo bolnišnic, so direktor rehabilitacijskega centra Soča Robert Cugelj in nekdanji direktor Golnika Mitja Košnik, finančnica medicinske fakultete Anja Milenković Kramer, nekdanji NLB-jevec in nesojeni šef Slovenskih železnic Ervin Pfeifer ter dva uradnika z ministrstva.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj le imenovala šest od sedmih članov sanacijskega odbora, ki bo bdel nad potekom sanacije v izgubarskih bolnišnicah. Zadnje prazno mesto v odboru naj bi ministrica zapolnila "v kratkem", sporočajo z ministrstva.
Odbor je po navedbah v sanacijskem zakonu, v skladu s katerim je država bolnišnicam že nakazala 135,7 milijona evrov za pokrivanje izgub, strokovno-posvetovalni organ pri ministrstvu. Sestavljen mora biti iz "strokovnjakov s področja ekonomike, vodenja in upravljanja, prava, zdravstva in ki imajo strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje nalog sanacijskega odbora".
Nesojeni minister, direktor Soče in nekdanji direktor Golnika
Ervina Pfeiferja se je leta 2014 omenjalo kot Cerarjevega kandidata za ministra za gospodarstvo, zdaj bo član ekipe, ki bo nadzorovala sanacijo bolnišnic. Javnosti verjetno najbolj znan ministričin izbor je Ervin Pfeifer, ki je pred leti vodil center za ekonomiko in razvoj organizacije v državni NLB, kasneje je bil nesojeni kandidat za vodenje Slovenskih železnic, ob nastopu vlade Mira Cerarja pred tremi leti pa se ga je omenjalo kot kandidata za gospodarskega ministra. Pfeifer je večinski lastnik svetovalnega podjetja Avanton. Svetoval je različnim državnim podjetjem, med drugim NKBM in Telekomu Slovenije, bil je nadzornik Elesa.
Mitja Košnik je nekdanji direktor bolnišnice za pljučne bolezni Golnik, danes pa ga najdemo na seznamu zaposlenih na katedri za interno medicino ljubljanske medicinske fakultete. S te prihaja tudi Anja Milenković Kramer, ki je vodja finančno ekonomske službe. Robert Cugelj je generalni direktor rehabilitacijskega centra Soča.
Mirko Stopar, ministrstvo za zdravje V ekipi pa sta še dva predstavnika ministrstva. Prvi je Mirko Stopar, dolgoletni uslužbenec različnih ministrstev. Do leta 2009 je služboval na obrambnem ministrstvu, nato pa presedlal v izobraževalni sektor. Pod Cerarjem je bil leta 2014 imenovan na čelo direktorata za visoko šolstvo, nato pa se je preselil v zdravstveni resor, kjer je postal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja. Od konca novembra je vršilec dolžnosti direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko. Mateja Radej Bizjak pa je pravnica in sekretarka na ministrstvu za zdravje. Marca letos jo je vlada imenovala tudi v svet UKC Ljubljana, iz katerega pa je v začetku oktobra izstopila.
Za kakšno plačilo?
Sanacijski odbor bo usmerjal in nadzoroval izvajanje sanacije poslovanja v 15 bolnišnicah, ki so bile konec lanskega leta v rdečih številkah in ki jim je država že nakazala 135,7 milijona evrov za pokrivanje izgub (znesek predstavlja 80 odstotkov skupne izgube na zadnji dan lanskega leta).
To so UKC Ljubljana in UKC Maribor, splošne bolnišnice Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje in Nova Gorica, porodnišnica Kranj, Onkološki inštitut Ljubljana in bolnišnica Topolšica. Največjo izgubo iz preteklih let ima ljubljanski UKC, ki mu bo s sanacijo dodeljenih skoraj 80 milijonov evrov. Poslovanje bolnišnic v letu 2016 smo na Siol.net analizirali v članku Bolnišnice z rekordno izgubo. Kje se najdlje čaka na poseg?.
Urna postavka za zunanje člane odbora bo 25 evrov. Opravili naj bi v povprečju 80 ur mesečno, kar pomeni dva tisoč evrov neto mesečno, je pred tedni poročala RTV Slovenija. Javni uslužbenci pa bodo plačani za povečani obseg dela, pri čemer bo osnova 46. plačni razred. Posebej dobijo še povračilo stroškov.
Dvakrat letno poročajo vladi
Bolnišnice morajo pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti, naloga sanacijskega odbora pa je najprej priprava izhodišč, nato pa tudi potrjevanje in nadzor izvajanja sanacijskega programa. Vsake tri mesece bo o svojem delu in poteku sanacije poročal ministrstvu, dvakrat letno pa tudi vladi.
Odbor lahko ministru predlaga razrešitev sanacijske uprave (to so z uvedbo sanacije postala dozdajšnja vodstva bolnišnic) ali izdajo sklepa o zaključku sanacije, če so izpolnjeni cilji in namen izvedene sanacije.
V zdravstvenih krogih je slišati kritike zoper potezo ministrice Milojke Kolar Celar, ki je uvedla sanacijski odbor in sanacijske uprave v bolnišnicah. Poteza je po mnenju nekaterih le zdravljenje posledic in ne virov težav zdravstvenih institucij. Drugi se sprašujejo, zakaj bolnišnični zavodi potrebujejo sanacijski odbor, če so za njohov nadzor že zdaj zadolženi sveti zavodov ter ali gre pravzaprav za nekakšno nezaupnico svetom.
3