Četrtek, 19. 9. 2019, 21.17
4 leta, 9 mesecev
Džamija v Ljubljani dobila uporabno dovoljenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,30
Džamija oziroma Islamski verski in kulturni center na Parmovi ulici v Ljubljani je danes prejel uporabno dovoljenje, je potrdil generalni tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić. Trenutno so še v fazi nabave opreme, molitve v džamiji pa bodo najverjetneje začeli izvajati po novem letu.
Do konca leta nameravajo dokončati še vsa obrtniška dela, do konca februarja pa naj bi nabavili še vso notranjo opremo. Verniki naj bi molilnico začeli uporabljati po novem letu. Slovesno odprtje načrtujejo po postnem mesecu prihodnje leto, ki ga bodo muslimani končali konec maja 2020, je za portal 24ur razkril mufti Nedžad Grabus.
Projekt bo končan ob 50. obletnici zamisli o gradnji džamije v Ljubljani
Porić, ki danes za STA ni bil dosegljiv, je aprila napovedal, da bo projekt Islamskega kulturnega centra in džamije v Ljubljani večinoma končan letos. Do konca leta nameravajo dokončati obrtniška dela in vložiti prošnjo za izdajo uporabnega dovoljenja, je pojasnil.
Na svoji spletni strani so spomladi objavili razpis za izdelavo, nabavo, dostavo in montažo opreme, zanjo je načrte izrisal arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Datuma odprtja sicer še niso določili. Projekt pa bo po besedah Nevzeta Porića končan ob 50. obletnici prvih zamisli o gradnji džamije v Ljubljani.
"Finančna konstrukcija gradnje je na nek način končana. Upamo, da bomo lahko izpolnili vse pogodbene obveznosti. Poleg pogodbenih obveznosti so še dodatni stroški za priključitev elektrike, priključna moč, stroški pridobitve uporabnega dovoljenja, oprema in podobno," je o načrtovanih financah projekta aprila pojasnil Porić.
Osnova centra je 24 metrov visoka kocka, objekt ima 40 metrov visok minaret, pred začetkom gradbenih del pa so v sklopu centra napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt.
Gradnjo so začeli leta 2015. Sprva so predvidevali, da bo gradnja stala 22 milijonov evrov; od tega je 15 milijonov prispeval Katar. Nato pa je zaradi pomanjkanja denarja gradnja zastala.
V letu 2018 je Islamska skupnost pridobila skoraj 11 milijonov evrov novih sredstev za dokončanje investicije. Muftiju Grabusu in njegovi ožji ekipi je uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15 milijonih evrov, s katerimi so dokončali prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov. S tem denarjem naj bi končali projekt, vendar brez opreme. Vrednost vse investicije je ocenjena na 35 milijonov evrov.
