DZ sklenil obravnavo predloga rebalansa proračuna

Z rebalansom se načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, odhodki pa se zvišujejo za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov.

Bratuškova: Izbrali smo nabor ukrepov, ki je najmanj slab Premierka Alenka Bratušek je povedala, da je bila priprava rebalansa nujna, ker je bil načrt prejšnje vlade popolnoma nerealen in ker so se gospodarske razmere na žalost še dodatno poslabšale. "Izbrali smo nabor ukrepov, ki je najmanj slab," je ponovila.

Koalicija za, opozicija proti Iz predstavitev stališč poslanskih skupin izhaja, da bodo predlog podprli v koaliciji, proti pa bodo glasovali v opoziciji. Ta meni, da vlada z rebalansom deluje protirazvojno, očitki so leteli na premalo ambiciozne načrte črpanja sredstev EU.

V podobni smeri, kot so šla stališča strank, so šla razmišljanja poslancev. Opozicijske moti krčenje investicijskih sredstev, ki bi po njihovem mnenju lahko pospešila gospodarsko rast. Opozarjajo tudi, da vlada ne klesti tekoče porabe in da zvišuje davke ter duši gospodarstvo.

Prepričani so tudi, da se koalicija z rebalansom, ki povečuje primanjkljaj za dobrih 500 milijonov evrov, odmika od svojih zavez po uravnoteženju javnih financ. Opozorili so tudi, da v Bruslju rebalans ni dobil zelene luči.

Zvonko Černač (SDS) je zato dejal, da je dejansko v interesu te vlade, da ga DZ ne potrdi. Vlada po Černačevih besedah nadaljuje neustrezno politiko vlade Boruta Pahorja in zaradi tega bo treba v prihodnjih letih sprejemati nove varčevalne ukrepe.

Andrej Šircelj in Romana Tomc (oba SDS) sta menila, da rebalans ne bo zdržal in da bo že jeseni potreben nov nabor ukrepov, predvsem na strani zniževanja porabe. Šircelj je zato vladi predlagal, naj naredi bolj ambiciozen proračun na strani investicij in odhodkov.

Opozicijski poslanci so sedanjo koalicijo tudi obtoževali, da je s svojim opozicijskim delovanjem v lanskem letu in z rušenjem vlade Janeza Janše povzročila dodatno zaostrovanje razmer v državi.

V koaliciji pa so sedanjo opozicijo obtoževali, da so novonastale težje gospodarske razmere posledica njene zgrešene ekonomske in javnofinančne politike ter da je rebalans le popravljanje napak prejšnje koalicije. Tudi iz koalicijskih vrst pa je bilo slišati zavedanje resnosti razmer in priznanje, da rebalans ni idealen, je pa nujen.

Matevž Frangež (SD) je tako prepričan, da morajo politiko razmere resnično skrbeti, zato bi bilo treba težiti k temu, da bi se medsebojno bolje slišala. Moramo stopiti skupaj in najti ukrepe, da se doseže zasuk v slovenskem gospodarstvu, poziva Frangež, ki ostaja prepričan, da le rezanje porabe pomeni dodatno poglabljanja negativne spirale. Za to, da politika stopi skupaj, pa mora imeti po poslančevem prepričanju vsaj približno enake vrednote in zavedanje glede potrebe po ohranitvi pridobitev socialne države.

Aljoša Jerič (PS) je dejal, da ta vlada in koalicija gasita požar, ki ga je zanetila zmes politik dosedanjih vlad in mednarodna kriza. Očitke, da vlada ni naredila ničesar na prihodkovni strani, pa naj opozicija prihrani za spremembe proračuna za 2014.

Renata Brunskole (PS) je povedala, da rebalans "ni biser", je pa nujen, da lahko država letos izpolni svoje obveznosti. Zagotovila pa je, da bo koalicija stremela k temu, da Slovenija pride do konsolidacije javnih financ in do rasti.

Če pa bo slučajno potreben še kakšen rebalans v letošnjem letu, je obljubila, da ga bo koalicija uskladila. "Huje, kar nas bo doletelo, nas čaka že zelo kmalu, to pa je proračun za leto 2014," pa je napovedala Alenka Pavlič (PS).

V SLS so vlado spet pozvali, naj predlog rebalansa umakne, koalicija in opozicija pa naj sedeta skupaj ter najdeta rešitve. Opozicija ponuja roko, zavrnitev bo velika napaka, je prepričan Franc Pukšič (SLS). Ta napoveduje, da nadaljevanje trenutne politike vodi v bankrot.

Predsednik SLS Franc Bogovič pa je pozval k prenehanju prelaganja krivde z enih na druge. Ker so problemi bistveno globlji, poziva k zrelosti, da se spregovori tudi o tabu temah. Omenil je normative v izobraževalnem sistemu, reformo zdravstva in socialne politike ter debirokratizacijo, s katero bi znižali stroške javnega sektorja. Podobno se zdijo spremembe trenutno "prenormirane države" ključne za Mateja Tonina (NSi).

Katarina Hočevar (DL) pa je opozorila na vsakokratne v DZ podobne razprave: "Očitno je, da nobena vlada ne more dati tistega, česar nima."

Franc Jurša (DeSUS) je medtem pripomnil, da bistvenih razlik med eno in drugo koalicijo danes ne bi bilo, ker politika pri ukrepanju nima veliko izbire. Slovenija bo morala po njegovem prepričanju še veliko storiti za znižanje primanjkljaja, opozarja pa, da pri nižanju pokojnin ni več prostora.

Na očitke opozicije se je odzvala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Pripomnila je, da je lahko načrtovati primanjkljaj, če se nekateri odhodki ne načrtujejo ali se ne načrtuje ukrepov za njihovo znižanje. S to prakso je treba enkrat nehati, je bila ostra. Spomnila je, da z rebalansom vlada na račun višjih davkov in dajatev prihodke povečuje le za 120 milijonov evrov. Ob tem pa je morala na odhodkovni strani zagotoviti za 350 milijonov dodatnih odhodkov, ki niso bili načrtovani.

Povedala je, da je dogovor s sindikati javnega sektorja prinesel za 108,5 milijona evrov dodatnega finančnega prihranka. Če ta dogovor ne bi bil sklenjen, bi morali za plače nameniti dodatnih 112 milijonov evrov. To po njenih besedah pomeni, da vlada zmanjšuje tudi porabo. Glede očitkov, da se zmanjšujejo sredstva za investicije in črpanje sredstev EU, pa je povedala, da so investicije in evropska sredstva še vedno za okoli 400 milijonov evrov višja kot v preteklem letu.