Sreda, 10. 7. 2024, 13.56
4 mesece, 2 tedna
DZ potrdil odlok o notranji organizaciji služb DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Poslanske skupine bodo lahko v okviru dodatne strokovne pomoči dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Sredstva za dodatno strokovno pomoč se lahko na novo poleg zaposlovanja javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo namenijo tudi za druge oblike dela in storitev, ki jih za svoje delo potrebuje poslanska skupina. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se smiselno zagotavlja tudi nepovezanim poslancem. Zaradi sprememb zakona o političnih strankah pa se ureja tudi prenos sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini na politično stranko.
DZ je z 80 glasovi za in nobenim proti potrdil odlok o notranji organizaciji služb DZ, ki med drugim daje več pristojnosti kolegiju predsednika DZ, poslanske skupine pa bodo lahko dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Novi odlok se po besedah predlagateljev sprejema zaradi uskladitve z zakonom o DZ in zakonom o političnih strankah.
Pravni akti, na katerih temelji delovanje DZ, so bili sprejeti leta 2004, v dobrih dveh desetletjih pa se je marsikaj spremenilo, zato so potrebni temeljite prenove, je ob predstavitvi v imenu predlagatelja dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. "Moram pohvaliti postopek, zgodbo smo zaprli ob sodelovanju vseh poslanskih skupin, tudi obeh poslancev, tako italijanske kot madžarske narodnosti," je dejal.
Odlok več pristojnosti dodeljuje kolegiju predsednika oziroma predsednice DZ, npr. sprejemanje finančnega načrta DZ, dajal bo tudi soglasje k sistemizaciji delovnih mest.
Dodatna administrativna pomoč
Poslanske skupine bodo lahko v okviru dodatne strokovne pomoči dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Sredstva za dodatno strokovno pomoč se lahko na novo poleg zaposlovanja javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo namenijo tudi za druge oblike dela in storitev, ki jih za svoje delo potrebuje poslanska skupina. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se smiselno zagotavlja tudi nepovezanim poslancem. Zaradi sprememb zakona o političnih strankah pa se ureja tudi prenos sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini na politično stranko.
Vsaki poslanski skupini se glede na odlok za delovanje zagotovi sekretarja poslanske skupine, svetovalca za odnose z javnostmi, tri strokovne sodelavce in vodjo pisarne ali referenta, na vsakih osem poslancev pa še enega referenta. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, se poleg tega na vsakih pet poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca. V poslanski skupini, v kateri ima vodja poslanske skupine lahko več namestnikov, se lahko imenuje več namestnikov sekretarja poslanske skupine. Na novo pa odlok določa tudi pravno podlago, s katero se dodatna strokovna pomoč smiselno zagotavlja nepovezanemu poslancu.
Zunanji strokovnjaki
Odlok na novo določa, da se v kabinetu predsednika DZ lahko po potrebi strokovna in administrativna pomoč zagotavlja tudi z zunanjimi strokovnjaki, če delovna mesta, za katera se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, vezana na zaupanje predsednika, niso zasedena.
Odlok ureja tudi spremembe glede imenovanja javnega uslužbenca na položaj vodje kabineta, ki ga na predlog predsednika DZ imenuje generalni sekretar. Sistemizacijo delovnih mest in njene spremembe sprejme generalni sekretar, ki pred tem pridobi mnenje sindikata javnih uslužbencev DZ, soglasje pa daje kolegij predsednika DZ.
Notranja revizija in varovanje
Med nalogami urada generalnega sekretarja DZ določa strokovna in administrativna dela zanj, ne pa več taksativno nalog na področju notranje revizije in varovanja DZ. Naloge lahko v uradu generalnega sekretarja prenesejo na drugo organizacijsko enoto.
Med nalogami zakonodajno-pravne službe DZ odlok navaja dajanje mnenj o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in dopolnil s poslovnikom DZ, s čimer je po mnenju predlagateljev določba usklajena z zakonom o DZ in poslovnikom.
Zakonodajno-pravna služba DZ je sicer opozorila, da je takšna rešitev neskladna z zakonom o DZ in poslovnikom DZ. Vidiki, ki jih v svojih mnenjih presoja zakonodajno-pravna služba DZ, so namreč osredotočeni na skladnost z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajno-tehnične vidike in ne na skladnost s poslovnikom DZ.
Interni akti
Odlok ne spreminja ključnih organizacijskih zasnov preostalih služb DZ, je zagotovil Sajovic. "Sistem ostaja, bil je postavljen na podlagi preteklega odloka, tako da tiste stvari, ki so v redu delujoče, pozitivno sprejete in učinkovite, peljemo naprej," je dejal.
Odlok so predlagale vse poslanske skupine, Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica ter poslanca narodnih skupnosti.
Po uveljavitvi novega odloka se bodo morali z njim uskladiti tudi interni akti, ki jih na podlagi novega odloka izda generalni sekretar. Predlagatelji želijo, da bi še pred začetkom jesenskega dela generalna sekretarka DZ pripravila oziroma izdala vse potrebne akte za organizacijo dela služb na podlagi določb novega odloka.
