DZ o predlogu SDS za zaostritev javnofinančne discipline

Osnutek zakona je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), ki meni, da bi morali vsakoletne odhodke širšega sektorja države omejiti na 43 odstotkov BDP.

Zahteva po racionalizaciji državnih izdatkov Predlog zakona je kratek: odhodki širšega sektorja države po metodologiji ESA-95 v posameznem proračunskem letu ne smejo presegati 43 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), izjema sta leti 2011 in 2012, ko lahko znašajo 45 oz. 44 odstotkov BDP. Vlada mora to doseči z racionalizacijo državnih izdatkov na t.i. nerazvojnih proračunskih postavkah.

Medtem ko vlada nenehno s številnimi strateškimi dokumenti obljublja, da bo zniževala primanjkljaj in stabilizirala javne finance, pa se tako primanjkljaj kot tudi zadolževanje enormno povečujeta, je bil v predstavitvi predloga kritičen Andrej Vizjak (SDS). "Tako je zato, ker nam vlada vlada, ki deluje totalno razglašeno na področju javnih financ," je ugotovil.

Po drugi strani je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar zagotovila, da se vlada zaveda pomena srednjeročne konsolidacije javnih financ, prav tako nujnosti vse večjega usmerjanja javnih financ v razvoj. Obravnavani osnutek je označila za iztrganega iz konteksta in neusklajenega z ostalo javnofinančno zakonodajo, poleg tega pa ne upošteva avtonomije občin pri razpolaganju z lastnimi javnofinančnimi viri.

"Ta zakon bi morali sprejeti že lani" "Ta zakon bi morali sprejeti že lani," je menil Zvonko Černač (SDS). Ključ do stabilizacije javnih financ je po njegovih besedah omejitev javne porabe in omejitev zadolževanja ob istočasnem povečanju prilivov v državni proračun. Ta zakon je tudi jamstvo za stabilnost pokojninske blagajne, kot je dejal, "ne potrebujemo nobene pokojninske reforme pač pa odgovorno gospodarjenje z našim skupnim premoženjem in z državo".

V poslanskih skupinah SNS in SLS so napovedali podporo predlogu SDS. Radovan Žerjav (SLS) je tako dejal, da se država vsak dan zadolži za 5,5 milijona evrov. To zagotovo ne vodi v pravo smer, zato v SLS menijo, da je treba "državi in vsakokratni vladi, ne glede na to kakšne barve je, postaviti jasne in odgovorne omejitve zadolževanja".

Nasprotno so v poslanskih skupinah LDS in SD obravnavanemu zakonu nasprotovali. Po besedah Ljuba Germiča (LDS) namreč ne ponuja učinkovitih rešitev, kako bi omejitev odhodkov države na predlagano višino izvedli v praksi, Breda Pečan (SD) pa je menila, da so ga pripravljali ljudje, ki se v resnici ne razumejo na javne finance.

Nepovezani poslanci se bodo o podpori še odločili, v poslanski skupini DeSUS pa se bodo odločali po svoji vesti. Franc Jurša (DeSUS) se je strinjal, da v Sloveniji tako kot tudi drugod po svetu še vedno obstaja gospodarska in finančna negotovost, zanikal pa je, da je razlog za takšno gospodarsko, finančno in socialno stanje podcenjevanje krize, neodgovornost, samozaverovanost in ošabnost ključnih ljudi v vladi.

Glasovanje o predlogu zakona bo DZ opravil v torek.