DZ dal zeleno luč dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob sprejetju zakona povedala, da je bilo po več desetletjih netransparentnosti in zastajanja prošenj predlagateljev nujno, da se dodeljevanje dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ustrezno pravno uredi. "Po novem bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam na ministrstvu za kulturo transparentni, jasno so določeni merila ter pravila ravnanja, s tem pa zagotovljeni zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.

Zakon začasno zaustavila SDS

DZ je razpravo o zakonu opravil minuli mesec, a o njem ni glasoval, ker je opozicijska SDS še pred glasovanjem vložila pobudo za posvetovalni referendum. Tega je največja opozicijska stranka predlagala, ker zakon po njeni oceni med drugim kulturnike postavlja v neenak položaj, z zakonom pa vlada tudi po mnenju SDS ruši obstoječi pokojninski sistem. DZ je kasneje ob obstrukciji SDS predlog za posvetovalni referendum zavrnil.

Kdo bo dobil dodatek?

Zakon sicer pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.

Katere nagrade bodo štele?

Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.

Ministrstvo za kulturo kot predlagatelj tudi navaja, da bo novi zakon zagotavljal transparentno, pravično in učinkovito podeljevanje dodatkov k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin minuli mesec sta opozicijska SDS in NSi odtegnili podporo zakonu, poslanske skupine vladajoče koalicije so na drugi strani zakon enotno podprle.

Andrej Hoivik je v imenu poslanske skupine SDS izrazil obžalovanje, da je zakon namenjen le peščici izbranih. Foto: STA

Peščica izbranih

Andrej Hoivik je v imenu poslanske skupine SDS izrazil obžalovanje, da je zakon namenjen le peščici izbranih in tudi ocenil, da je diskriminatoren. Jožef Horvat iz poslanske NSi pa je povedal, da bodo zakonu nasprotovali zaradi nezaupanja, ki ga gojijo do predlagatelja zakona.

Da je sprejetje zakona pomemben korak k družbi, ki ceni svoje ustvarjalce in neguje kulturno dediščino za prihodnje generacije, je na drugi strani menil Jonas Žnidaršič v imenu poslanske skupine SD. Menil je še, da zakon spodbuja razvoj kulture kot ključne vrednote slovenske družbe.

Neustrezno in preživeto

Podobno je povedala Tatjana Greif v imenu poslanske skupine Levica, ki je dosedanjo obstoječo zakonodajo na področju nagrajevanja za izjemne umetniške dosežke označila za neustrezno in preživeto, nova rešitev pa po njenih besedah zagotavlja, da bodo postopki za priznavanje in odmero dodatka k pokojninam transparentni in da bodo merila in pravila jasno določena.

Alma Intihar je v imenu poslanske skupine Svoboda med drugim izpostavila enakopravnost in pravičnost pri določanju višine dodatka ter uvedbo jasnih kriterijev za priznanje pravice do dodatka. Seznam nagrad in priznanj po njeni oceni omogoča objektivno in pregledno presojo, kdo bo upravičen do dodatka.

Novice SDS s pobudo za posvetovalni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti