Duševne stiske nas stanejo okoli dve milijardi na leto

"Število samomorov v zadnjih dvanajstih letih je padalo do pred dvema letoma. Upadanje števila samomorov je glede na rezultate dvanajstletne raziskave povezano s tem, da se namesto pomirjeval predpisuje več antidepresivov. Pomirjevala se uporabljajo za zdravljenje psihičnih stanj, ampak če jih predpisujejo več kot štiri tedne, to pripelje do odvisnosti, kar spet dodatno zaplete celotno zdravljenje. Odkar se predpisuje več antidepresivov in manj pomirjeval, se je stanje izboljšalo. Boljše kot so zdravljene depresije, manj je samomorov," pojasnjuje Peter Pregelj in dodaja, da se je v zadnjih dveh letih upadanje samomorov ustavilo, da pa lahko strokovnjaki le upajo, da gospodarska kriza ne bo obrnila trenda v negativno smer in da se ne bo spet povečalo število samomorov.

V regijah z več brezposelnimi je tudi več samomorov "Znana je negativna povezava med številom samomorov in brezposelnostjo. Tam, kjer je višja brezposelnost, je več samomorov. V Sloveniji je najmanj samomorov v osrednjem delu države, v povprečju jih je 20 na tisoč prebivalcev. Najmanj jih je na Primorskem in v smeri Italije (deset na sto tisoč prebivalcev). Največ samomorov, v povprečju po 30 na tisoč prebivalcev, pa je v regijah, kjer je tudi največ brezposelnosti, to je na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju.

Neenakomeren dostop do psihiatrov Ena od večjih težav, ki jo zaznavajo na področju skrbi za duševno zdravje, je tudi neenakomerna porazdeljenost psihiatrov po slovenskih regijah. "V večini regij imajo štiri psihiatre na deset tisoč prebivalcev, kar je veliko manj, kot je povprečje Evropske unije. To povprečje dosegajo samo v ljubljanski regiji, kjer imajo približno deset psihiatrov na deset tisoč prebivalcev," pravi Peter Pregelj in pojasnjuje, da je še hujša težava na tem področju pri pedopsihiatrih, ki nudijo psihološko oskrbo otrokom – teh je v vsej Sloveniji samo okoli 200.

Duševne stiske so veliko breme za družbo Ob vseh drugih posledicah predstavljajo duševne stiske ljudi tudi ogromno breme za družbo. "Tako v EU kot v Sloveniji prinašajo duševne stiske ogromno breme tudi za gospodarstvo. Leta 2010 smo izračunali, da so nas duševne težave, pri katerih so na prvem mestu motnje razpoloženja oziroma depresija, stale okoli dve milijardi v enem letu. Sem so vključeni stroški za zdravila, stroški ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja, pa tudi bolniški staleži, saj so lahko ljudje, ki trpijo za duševnimi motnjami, dlje časa nesposobni za delo oziroma se predčasno upokojijo. Veliko nesorazmerje obstaja med tem, koliko sredstev namenimo za preventivo na področju duševnega zdravja in koliko nas stanejo posledice zaradi tovrstnih motenj."

Posebej ogroženi so tudi starejši Kot poudarja sogovornik, je ob letošnjem dnevu duševnega zdravja posebna skrb namenjena tudi psihološkim težavam starostnikom. "Starostna doba in s tem tudi težave se povečujejo in tudi tu je – ob demenci – na prvem mestu depresija. Pri nas je očitno zakoreninjeno prepričanje, da če je nekdo star, brez volje do življenja in žalosten, je to na starost nekako kar samoumevno – pa ni. Tudi starostniki, ki trpijo za depresijo, bi nujno potrebovali psihološko pomoč," pravi Pregelj in dodaja, da prav pri starejši generaciji v zadnjem času opažajo linearno povečanje števila samomorov.

Psihiatričnim bolnišnicam se jemlje Da se psihiatriji (predvsem psihiatričnemu bolnišničnemu zdravljenju) v času krčenja stroškov jemlje (in to celo več kot drugim bolnišnicam), je po mnenju Petra Preglja povezano tudi z dejstvom, da duševne bolezni tudi medijsko niso med najpopularnejšimi. "Krčenje stroškov psihiatričnim bolnišnicam, ki so ves čas polne, posledično pomeni tudi krčenje kadrov. Več sredstev se običajno namenja za zdravljenje bolezni, o katerih se več poroča v medijih, saj se zanje običajno bolj zanima tudi politika. Veliko bolj medijsko odmeven je recimo aids, zato politiki raje usmerjajo sredstva na področje preventive oziroma zdravljenje te bolezni.

Področje psihiatrije se odriva, to je tema, o kateri se ne želi govoriti, marsikoga je še vedno sram priznati, da se je zdravil v psihiatrični bolnišnici.

A po projekcijah Svetovne zdravstvene organizacije je depresija motnja, ki bo v naslednjih letih najbolj razširjena po vsem svetu. Enormno bodo narasli stroški zdravljenja, prav tak pa bo tudi izpad dohodkov zaradi zdravljenja in nesposobnosti za delo tistih, ki bodo trpeli za depresijo."

Zaradi krize bo še več duševnih stisk Ali se je število psiholoških motenj in duševnih stisk povečalo v času recesije, ni mogoče zanesljivo trditi, saj je v Sloveniji precej težav s pridobivanjem tovrstnih podatkov. "Če se primerjamo z izkušnjami iz drugih držav, lahko v času recesije še pričakujemo povečanje duševnih stisk, a k nam te stvari prihajajo z zamudo. V Španiji se je zaradi recesije število depresij v letu dni povečalo za približno deset odstotkov. Vendar posledice dogajanja v zvezi z odpuščanji in negotovostjo v službi prihajajo z zamikom. Najprej je nekoga strah, da bo izgubil službo, a nekaj mesecev to še kar dobro prenaša, saj mu ostaja upanje. Če negotovost v zvezi z odpovedjo traja dlje časa, če ne dobiva plače ali pa je dolgo brez dela, lahko sledijo stresne motnje v povezavi s psihičnimi težavami. Vse to lahko v nekaj mesecih pripelje do depresije, ta pa je lahko povezana tudi s samomorilnim vedenjem," pravi Peter Pregelj, ki domneva, da se lahko skrb vzbujajoča statistika prenese tudi k nam.

Zaradi depresije dlje v recesiji?

Kot dodaja, so dolgotrajne duševne bolezni pojav, ki lahko precej pripomore k temu, da za dlje časa obtičimo v recesiji. "V gospodarsko težkih časih lahko možnosti rešitve iščejo zdravi, izzivov in energije polni ljudje, ki so se sposobni soočati z izzivi časa. Zato je psihično zdravje v tako težkih časih še toliko pomembnejše. Paziti moramo, da ne pademo v začarani krog, ko bo zaradi gospodarske krize za duševnimi stiskami dolgotrajno trpelo vse več ljudi, ki ne bodo mogli polno ustvarjati in delati, to pa bo potem še dodatno poglabljalo gospodarsko krizo."

Kot poudarja Peter Pregelj, k depresiji in podobnim motnjam do polovice pripomore ranljivost posameznika oziroma genetski dejavniki, do polovice pa na to, ali se bo motnja razvila ali ne, vplivajo dejavniki okolja. "Zato službena negotovost, način zaposlitve, negotove zaposlitve, odsotnost plače in odpuščanja izjemno povečujejo tveganje za depresijo."