stanovanja
Torek, 1. 7. 2025, 18.17
4 dni, 14 ur
Državni svet podprl stanovanjsko zakonodajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Poudarili so, da so poleg sprememb na stanovanjskem področju nujne tudi spremembe na drugih področjih, zlasti glede davčne zakonodaje, kratkotrajnega oddajanja nepremičnin in prostorskega načrtovanja.
Državni svet je na današnji terenski seji v Šempetru pri Gorici podprl predlog novele stanovanjskega zakona ter predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki sta v obravnavi v DZ. Opozoril pa je, da zgolj z novelo stanovanjskega zakona ni mogoče rešiti vseh vidikov te kompleksne problematike.
Predlog novele stanovanjskega zakona je med drugim usmerjen v reformo sistema javnih najemnih stanovanj z namenom povečanja fonda tako javnih najemnih kot tudi javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, kar v državnem svetu podpirajo, so sporočili.
Predlog davčnih olajšav
Na predlog predsednika državnega sveta Marka Lotriča (na fotografiji) so pozvali tudi k ukrepom za večjo socialno pravičnost in zmanjšanje tveganja stanovanjske izključenosti, zlasti za ranljive skupine, starejše in gibalno ovirane.
Svetniki so med drugim predlagali davčne olajšave, kot je denimo vračilo davka na dodano vrednost pri gradnji, ugodnejše obrestne mere za stanovanjske kredite in delni odpis kredita po določenem času, uvedbo pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini ter celovito prenovo sistema prostorskega načrtovanja.
Zavzeli so se tudi za uvedbo časovno omejenega najema javnih stanovanj, zajezitev medgeneracijskega prenašanja najemnih razmerij in poenotenje sistema subvencioniranja najemnin, pri čemer naj bi država v celoti prevzela financiranje subvencij.
Javna najemna stanovanja za rešitev stisk mladih in ranljivejših
Državni svetniki so podprli tudi predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Kot so zapisali v sporočilu, gradnjo javnih najemnih stanovanj prepoznavajo kot ključen element celovite stanovanjske politike, ki odgovarja na vse bolj pereče pomanjkanje dostopnih in kakovostnih bivališč, zlasti za mlade, gospodinjstva z nižjimi dohodki in druge ranljive skupine.
Posebej so poudarili nujnost upoštevanja značilnosti in potreb lokalnih skupnosti, vključno z zagotavljanjem stanovanj za specifične ciljne skupine, kot so nosilci deficitarnih poklicev, bistvenih za delovanje lokalnega okolja.
"Državni svet opozarja, da občine zaradi finančnih in kadrovskih omejitev težko izvajajo stanovanjske investicije, tudi če bi bile te potrebne, zato poudarja potrebo po vzpostavitvi regijskih struktur, ki bi združevale strokovne in izvedbene zmogljivosti na medobčinski ravni. Takšne strukture bi omogočile učinkovitejše načrtovanje, racionalno rabo sredstev in večjo izvedbeno moč pri gradnji javnih stanovanj," so zapisali.
Državni svet je podprl tudi vključevanje dodatnih virov financiranja, predvsem evropskih kohezijskih sredstev, ob hkratni izvedbeni zmožnosti lokalnih skupnosti. Naklonjen je tudi prizadevanjem, da bi občine in lokalni stanovanjski skladi pridobili nepovratna sredstva Stanovanjskega sklada RS za gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar bi povečalo finančno stabilnost in zmanjšalo tveganja.
Državni svet je sprejel tudi predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. S tem členom so bile lovske družine razlaščene v nasprotju z ustavo, so se strinjali državni svetniki. "Gre za še en primer, ko je država s splošno zakonsko določbo enostransko in brez presoje konkretnih okoliščin prizadela ustavno varovane pravice lovskih organizacij," so sporočili iz državnega sveta. V zahtevi, ki bo romala na ustavno sodišče, trdijo, da izpodbijani člen krši več določb ustave, med njimi pravico do zasebne lastnine, enakost pred zakonom in načelo pravne države. Hkrati predstavlja kršitev evropskih človekovih pravic.
Leta 1993 sprejeti zakon v 14. členu določa, da se vsa kmetijska in gozdna zemljišča v družbeni lasti, ne glede na način njihove pridobitve, prenesejo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Razlog za takšno splošno podržavljenje kmetijskih zemljišč in gozdov je bil v preprečitvi pozidave najboljših kmetijskih zemljišč, a kot je v zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zapisala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pri tem ni upoštevalo posebnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerimi so upravljale le lovske družine in zveze. Lovci so namreč v času pred uveljavitvijo zakona z lastnimi sredstvi in na podlagi odplačnih pravnih poslov pridobili nekatera zemljišča za izvajanje svoje osnovne dejavnosti, to je trajnostnega upravljanja z divjadjo, in v prejšnjem sistemu je bila tako pridobljena lastnina opredeljena kot družbena lastnina.
DS podprl predloga zakona o visokem šolstvu in pokojninske novele, ne pa tudi zakona o funkcionarjih
DS je med drugim obravnaval dopolnjen predlog zakona o funkcionarjih. Čeprav svetniki ocenjujejo, da področje nujno potrebuje prenovo, mnenja o podpori predlogu niso sprejeli. So pa podprli dopolnjen predlog zakona o visokem šolstvu in predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Trenutno veljavni zakon o funkcionarjih je zastarel, zato je to področje po mnenju DS potrebno prenove. Pozdravljajo zakonsko rešitev, ki omogoča, da o nekaterih pravicah funkcionarjev odloča za to pooblaščeno telo, v primeru DS bi to delo lahko opravila mandatno-imunitetna komisija, kar pomeni, da je predlagatelj deloma prilagodil določbe dopolnjenega predloga zakona specifičnosti ustroja in delovanja kolegijskih organov v državi, so zapisali v sporočilu po današnji seji DS.
Kot so dodali, pa obžalujejo, da na matičnem odboru ni bilo sprejeto dopolnilo, s katerim bi izenačili pravice poslancev in županov pri prejemanju nadomestila plače po prenehanju funkcije. Kot so poudarili, je funkcija županov tista, ki nosi največjo odgovornost za vodenje in razvoj lokalne skupnosti ter takojšnjo pomoč ob izrednih dogodkih.
