Državi ni treba plačati dolgov goljufa s ponarejenimi dokumenti

Kot danes poročata časnika Delo in Slovenske novice, gre za primer Stanislava Stagoja, ki je na različnih upravnih enotah pridobil ponarejene osebne dokumente. Junija 2017 je na slovenjebistriški upravni enoti zahteval izdajo nove osebne izkaznice, češ da staro pogreša, pri čemer je ob svoji fotografiji dal podatke tretje osebe, navaja STA.

Upravna enota mu je osebno izkaznico izdala, čeprav se je njegova fotografija razlikovala od tiste iz centralnega registra prebivalstva, drugačen pa naj bi bil tudi Stagojev podpis.

S ponarejenim dokumentom si je sposodil 15.500 evrov

Stagoj si je na podlagi tako ponarejenega dokumenta pri kreditodajalcu J. K. avgusta 2017 izposodil 15.500 evrov, vrnil pa jih je le 250. Zato se je J. K. odločil, da toži Republiko Slovenijo, ki je osebno izkaznico s Stagojevo fotografijo in podatki tretje osebe izdala na upravni enoti, piše STA.

Ta primer je sprožil tudi opozorilo notranjega ministrstva vsem upravnim enotam, v katerih so se dogajale Stagojeve manipulacije. Policisti so sicer ugotovili, da referenti niso namerno izdajali ponarejenih dokumentov, da pa je prišlo do nedoslednega izvajanja identifikacije osebe ob preklicu in izdaji identifikacijskih dokumentov.

Država ne odgovarja za škodo, ki je nastala dolžniku

V tej zadevi je okrajno sodišče v Ljubljani presodilo, da mora Slovenija kreditodajalcu plačati 15.250 evrov z zakonskimi obrestmi od februarja 2018. Kot je presodilo, naj bi država odgovarjala za ravnanje njenih organov, ki so malomarno izvrševali svoje funkcije.

Nato pa se je na sodbo pritožila država, konec lanskega leta je tako višje sodišče odločilo, da država ne odgovarja za škodo, ki je nastala tožniku.