Ponedeljek, 6. 1. 2020, 18.10
4 leta, 10 mesecev
Država nagrajuje občine, ki sodelujejo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
Občine po Sloveniji se vse pogosteje odločajo za sodelovanje pri opravljanju svojih nalog. Redarstvo, inšpekcijske službe in druge naloge pogosto prenesejo na skupno občinsko upravo, v zameno pa od države dobijo denar za delovanje. Število skupnih občinskih uprav tako v zadnjih letih narašča.
Če je bilo še v začetku prejšnjega leta v Sloveniji 51 občinskih uprav, se je to število do konca leta zmanjšalo na 46, v letošnjem letu pa na ministrstvu za javno upravo pričakujejo, da se bo to število še spremenilo. Z novim letom je tako na primer zaživela "skupna občinska uprava 5G" občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. Pogovori in aktivnosti o združevanju pa potekajo tudi drugod po Sloveniji.
Zakaj občine sodelujejo? Ker dobijo državni denar.
Razlog za povezovanje občin tiči v spremembi zakonodaje, saj država večjim občinskim upravam pomaga pri sofinanciranju. Z letom 2020 je namreč začel v celoti veljati spremenjen način sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Nova pravila, ki so jih sicer začrtali že v letu 2017, določajo, da država sofinancira občinske uprave, če so vanje vključene najmanj tri občine, in ne več dve občini, kot je veljalo do zdaj.
Koliko država pomaga občinskim upravam
Višina sredstev, ki jih od države dobijo skupne občinske uprave, je odvisna od števila nalog, ki jih opravlja ta uprava. Vsaj ena naloga prinese 30-odstotno financiranje, vsaka naslednja pa še pet odstotkov, skupna višina sofinanciranja pa ne more preseči 55 odstotkov. Star sistem, ki je veljal do konca leta 2019, je določal sofinanciranje v višini 50 odstotkov sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim.
V skupne občinske uprave slovenskih občin so pogosto vključene tudi inšpekcijske službe.
Občinam bo ostalo več denarja za lastne projekte
Do sofinanciranja v višini 55 odstotkov bo upravičena tudi že omenjena nova skupna občinska uprava 5G, ki ima sedež v Grosupljem. Kot so pojasnili na grosupeljski občini, bodo s tem izboljšali kakovost, strokovnost in dostopnost storitev, stroški za opravljanje posameznih nalog pa se bodo zmanjšali.
"To bo prispevalo k večjemu zadovoljstvu občanov, prav tako bomo občine lahko več sredstev namenile tudi za preostale projekte in investicije, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju občanov v občinah," so dodali.
V skupno občinsko upravo 5G je vključena tudi občina Grosuplje. Na fotografiji grosupeljski župan Peter Verlič.
Občine soustanoviteljice skupne uprave 5G bodo z novo občinsko upravo na novo uvedle lastno notranjo revizijsko službo, s čimer bodo prihranile kar nekaj sredstev, saj bo revizijo opravljal zaposleni na skupni upravi, ne zunanje revizijske službe, so ob tem pojasnili na grosupeljski občini. Poleg te pa je nova občinska uprava odgovorna še za naslednje naloge: inšpekcijsko nadzorstvo, redarstvo, varstvo okolja, urejanje prostora in civilno zaščito.Za opravljanje nalog skupne občinske uprave 5G je v kadrovskem načrtu določenih 18 delovnih mest, ki pa se vsa niso takoj zapolnila, so pojasnili v Grosupljem. So pa delo na skupni občinski upravi dobili zaposleni iz medobčinskih razvojnih centrov oziroma inšpektoratov, ki so 1. januarja prenehali delovati.
Predvidevajo, da bodo stroški skupne občinske uprave 5G v letu 2020 znašali 567 tisoč evrov, 55 odstotkov sredstev bo prispevala država. Vsaka občina ustanoviteljica zagotavlja eno petino sredstev za 70 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Preostalih 30 odstotkov potrebnih sredstev se razdeli po ključu števila prebivalcev posamezne občine.
Skupne občinske uprave dobivajo vse več nalog
Namen te zakonske spremembe je sicer predvsem skupno opravljanje večjega števila nalog, po novi ureditvi tudi razvojnih, pri čemer se naloge izvajajo s strokovno ustreznimi kadri, kar pomeni izboljšanje izvajanja nalog ob primerljivo sprejemljivih stroških, razloge za spremembo pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
Na ministrstvu so sicer seznanjeni s številnimi aktivnostmi v zvezi s preoblikovanjem skupnih občinskih uprav in njihovih nalog. Glede na prejšnja leta opažajo, da aktivnosti večinoma potekajo v smeri povečevanje števila nalog, v pomembnem deležu pa tudi povečevanja števila občin, ki so vključene v posamezno skupno občinsko upravo.
Kot dodajajo na ministrstvu, so v nekaterih okoljih spremembe že uresničili s preoblikovanjem in objavo odlokov v uradnih glasilih občin. Mednje spadajo: Skupna občinska uprava občin v spodnjem Podravju, Skupna občinska uprava občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče, Skupni organ Koroške, Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje, Skupna občinska uprava občin Dolenjske, Skupna občinska uprava 5G.
Združujejo se tudi v Šaleški dolini in na Primorskem
V nekaterih okoljih so tik pred koncem sprejemanja odlokov in objavo v uradnem glasilu občin, kot je to Skupna občinska uprava SAŠA regije, Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Brda in Ajdovščina.
V nekaterih okoljih pa so tik pred dokončnim dogovorom občin in oblikovanjem novega odloka, se pa na območju celotne Slovenije na navedenem področju zaznavajo intenzivne aktivnosti in dogovarjanja, pri čemer je v več okoljih Služba za lokalno samoupravo opravila obsežno svetovalno delo.
