Družinska pobuda pripravila kompromisni predlog družinskega zakonika

Upajo, da bodo vse vpletene strani, ki so jim predlog tudi poslali, pripravljene na dogovor, zaradi katerega ne bi bilo potrebe po referendumu o zakoniku. Društvo je predlog s petimi točkami sprememb poslalo predsedniku DZ Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, poslankam in poslancem, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine.

Na odgovore bodo počakali do torka zvečer Naslovnike so po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta prosili, da do torka do večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv ter ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. Poslanske skupine so prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek, ki bi ga izvedli v sredo ali četrtek. Rok za vložitev podpisov za referendum o zakoniku se sicer izteče 11. februarja.

Dodali bi pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine Društvo predlaga, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo, tako, da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. V 5. členu zakonika, ki govori o partnerski skupnosti, bi po njihovo moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa. V sedanjem besedilu je zapisano "razen če zakon določa drugače", s predlogom društva pa se po Meršetovih besedah izognejo nezavednemu spreminjanju drugih zakonov.

Črtali bi 6. člen o zunajpartnerski skupnosti Iz zakonika bi po Meršetovih besedah črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po mnenju Meršeta takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita. "Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili," je dejal.

"Predlog ne bi smel biti sporen za nikogar" Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost. Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, o čemer govori 60. člen, po besedah Meršeta zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. "Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da namen te določbe ni omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in nadomestnega materinstva za moške istospolne pare," je razložil Merše.

Trontelj: O posvojitvah v istospolne skupnosti bi potrebovali strokovne raziskave Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj pa je povedal, da je treba imeti pri odločitvah pred očmi predvsem najboljši interes otroka. Po njegovih besedah bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave ter dodal, da sam sicer ni bil povezan z nastajanjem družinskega zakonika ali z zahtevami za referendum.

Svetlik: Nekateri kompromisni predlogi za družinski zakonik bi povzročili izgubo pravic Nekateri predlogi v kompromisni rešitvi za družinski zakonik so dobri, nekateri pa problematični, med drugim predlog, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti, je povedal minister za delo družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik. Svetlik je povedal, da je bilo ministrstvo s predlogom društva seznanjeno danes in pozdravil dejstvo, da se v predlogu niso dotaknili vprašanja opredelitve družine, posvojitev in pravic otrok.

"Treba je dodati tudi druge potrebe zveze" Kot je dejal, pobudniki želijo, da bi v družinskem zakoniku izrecno opredelili namen zakonske zveze, ki je zasnovanje družine. To je po Svetlikovih besedah sicer mogoče, vendar pa je treba dodati tudi druge potrebe zveze, kot so čustvene, spolne, moralno-etične in ekonomske. Enako vlogo pa bi po njegovih besedah morali priznati tudi zunajzakonski zvezi. "Vemo, da se v teh zvezah rodi več kot polovica otrok v Sloveniji. Zakaj bi jim odrekali to vlogo," je dejal.

Po Svetlikovih besedah je najbolj problematičen predlog o opredeljevanju partnerske skupnosti. "Predlagatelji predvidevajo, da partnerska skupnost v zakoniku ostane, kar je dobro, vendar pa je bistveno to, da želijo, da se pravice omejijo samo na pravice, ki jih daje ta zakonik, ne pa tudi na vse ostale, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic," je razložil in dodal, da bi istospolno usmerjeni partnerji z uveljavitvijo družinskega zakonika in prenehanjem veljave zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti nekatere pravice celo izgubili. Če bi jih nato želeli uveljaviti, bi bila potrebna sprememba več zakonov.

Po Svetlikovih besedah je problematičen tudi predlog društva, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti, kar bi po analogiji z ureditvijo zakonske zveze pomenilo neenakopraven položaj tistih, ki niso formalizirali svoje skupnosti, bodisi kot zakonske zveze ali kot partnerske skupnosti, je razložil.

Svetlik: Vsa odgovornost za potek nadaljnjega postopka je na strani poslancev "Vsa odgovornost za potek nadaljnjega postopka je na strani poslancev, poslanskih skupin, ker mi kot ministrstvo tukaj ne moremo več bistveno posegati niti v zakonik niti v vse tisto, kar se bo v zvezi z njim naprej dogajalo," je še povedal Svetlik.

Pobudniki referenduma o družinskem zakoniku bodo počakali z vložitvijo podpisov V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok želijo dati priložnost kompromisu glede družinskega zakonika, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis, je sporočil vodja civilne iniciative Aleš Primc.

Najprej se želijo pogovoriti z vsemi vpletenimi Iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok so sporočili, da spoštujejo pobudo za dosego kompromisa v zvezi z družinskim zakonikom. Kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, sicer ne vključuje, opozarja Primc, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. "Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, v kolikor bo do njih prišlo," je zapisal.

"Tudi do sedaj smo bili vedno pripravljeni na pogovore" Kot je zapisal Primc, so bili tudi do sedaj vedno pripravljeni na pogovore, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor "do zaključka pobude oziroma dokler se ne bo izkazalo, ali so politične stranke pripravljene na kompromis - seveda, če se bo to izkazalo pred 11. februarjem, ko se izteče skrajni rok za vložitev podpisov v državni zbor".

Kampanja Za vse družine: Predlogi Družinske pobude niso kompromis V kampanji Za vse družine so presenečeni nad predlogi Družinske pobude, saj je bil družinski zakonik sprejet že junija lani. Po njihovem mnenju namreč predlogi Družinske pobude niso kompromis, ampak pomenijo ohranitev zdajšnjega protiustavnega stanja. V kampanji Za vse družine obžalujejo, da nasprotniki družinskega zakonika "na tak način izigravajo voljo 48.380 državljank in državljanov in spet zlorabljajo instrumente pravne države". Ob tem so zapisali, da jih ne čudi, da je do tega njihovega preobrata prišlo prav v trenutku, ko kar tri javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bi večina volivk in volivcev podprla nov družinski zakonik. Sicer pa so se v omenjeni kampanji tako kot ves čas javne razprave vedno pripravljeni pogovarjati in vedno bomo zagovarjali človekove pravice za vse.