Torek, 2. 4. 2019, 7.02
5 let, 7 mesecev
Društvo pisateljev: Aksinja Kermauner naj bi pojasnila razloge za odstop
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Pisateljica, pesnica in pedagoginja Aksinja Kermauner je bila za predsednico Društva slovenskih pisateljev izvoljena septembra lani.
Potem ko je pisateljica, pesnica in pedagoginja Aksinja Kermauner sporočila, da s prvim aprilom nepreklicno odstopa z mesta predsednice Društva slovenskih pisateljev (DSP), naj bi razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.
Aksinja Kermauner je bila septembra lani za predsednico DSP izvoljena na predčasnih volitvah, saj je junija s tega mesta odstopil pesnik in dramatik Ivo Svetina.
"Če narod nima literature, ki opozarja na vse, potem razpade"
V svojem programu za mesto predsednice DSP je med drugim omenila vizijo približevanja knjige in literature ljudem s posebnimi potrebami, ker na tem področju deluje že več kot 30 let, in demitizacijo pisateljskega poklica v smislu, da se pisateljskemu statusu vrne spoštovanje, da bodo avtorji lahko preživeli s tistim, kar napišejo. "Če narod nima literature, ki opozarja na vse, potem razpade," je Kermaunerjeva povedala po izvolitvi.
Po besedah podpredsednice DSP in članice upravnega odbora društva Gabriele Babnik mora upravni odbor najprej sprejeti odstop Kermaunerjeve, ki mora kljub odstopu po pravilniku do volilnega občnega zbora, ki bo izredni, in izvolitve novega predsednika zakonsko še vedno izpolnjevati svojo funkcijo in nosi vso odgovornost.
Sodelovanje z društvom pisateljev prekinile tudi štiri strokovne sodelavke
S prvim aprilom so sodelovanje z Društvom slovenskih pisateljev prekinile tudi štiri administrativne in strokovne sodelavke. Nika Brajnik, Nina Kokelj, Agata Šimenc in Nana Vogrin so razloge članom društva posredovale v pismu. Člani upravnega odbora so nato v odzivu zapisali, da je vse skupaj posledica neurejenih preteklih finančnih razmer.
Po prepričanju nekdanjega predsednika društva in člana Vlada Žabota je do krize prišlo predvsem zato, ker so se programi društva zelo razširili in postali tudi mednarodno pomembni, sredstva države pa so se krčila. Zato je čedalje več nalog padlo na zaposlene in na vodstvene organe, kar je vodilo tudi do poostrenih odnosov.
