Petek, 6. 6. 2014, 19.24
1 leto
Dolgovi so velik življenjski stres
Pred nekaj leti je imela Jana dobro službo, nadpovprečen dohodek. Njen mož je tedaj želel povečati svoje podjetje in v svojem imenu je zanj vzela posojilo nekaj deset tisoč evrov. Leto dni pozneje je ostala brez dela. Propadlo je tudi moževo podjetje. Posojilo je ostalo. Poprijela je za vsako delo, ki ga je našla. "Nenadoma nisem več imela denarja za plačevanje tekočih stroškov, pogosto nam je zmanjkalo denarja za hrano. Spominjam se, da sem z nekaj kovanci v denarnici preračunavala, kaj bi bil najbolj smotrn nakup hrane, da bi jo imeli kar najdlje," se spominja.
Kmalu so začeli prihajati opomini, izvršbe, večino časa je imela blokiran račun. Nekajkrat so jim tudi hoteli odklopiti elektriko in plin. Tedaj je že nekako nabrala potreben denar in plačala račune, vedoč, da bodo zaradi tega nekaj tednov spet jedli le kruh in makarone.
"Mož je popolnoma odpovedal. Vse dneve je ždel doma in razmišljal o tem, kako bo zadel na lotu. Namesto da bi denar porabil za hrano, ga je za listke lota. O tem sva se veliko prepirala. Začel je pritiskati name z nemogočimi poslovnimi idejami, ki so bile vse bolj ali manj utopične. Najin odnos je temeljil le še na prepirih v zvezi z denarjem. Očital mi je, da sem skopuh, ker mu nočem dati denarja za njegove rešitve, sploh ni razumel, da ga nimamo," se spominja. Njen zakon je skorajda razpadel.
Po nekaj letih agonije, v kateri so bili precej odvisni od pomoči njenih staršev, je spet dobila zaposlitev. Sicer ima še vedno nekaj dolga, a če ne drugega, ga lahko zdaj redno odplačuje. Z možem še vedno nista povsem zakrpala zakona, a se trudita, da bi znova ustvarila normalen partnerski odnos, da bi družina spet zaživela.
To so nove oblike revščine," meni dr. Alenka Hebar Lavrič, specialistka družinske terapije, svetovalka in terapevtka Inštituta Prelomi, ki organizira brezplačno pomoč ljudem z osebnimi dolgovi. Program SOS dolgovi deluje tri leta. V tem obdobju so pomagali okoli 200 ljudem.
Jana – njeno ime seveda ni pravo – ni vedela, da obstajajo programi, ki ljudem v finančni stiski pomagajo s celovito pomočjo. Pravzaprav jih pri nas ni veliko. V Franciji na primer obstaja državna komisija za prezadolžene posameznike. Državljani ji predajo svoje dokumente in komisija s pomočjo skupine strokovnjakov naredi celovit načrt pomoči. "Pri nas država še vedno ni zaznala, da potrebujemo tudi psihosocialno pomoč," je poudarila Alenka Hebar Lavrič. Njihov program sicer letos podpirata tudi Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti. Prva je prispevala 1.500 evrov, drugo je plačalo letni strošek za eno delovno mesto.
V treh letih, odkar vodi program, je opazila, da je vse več ljudi zadolženih zaradi neplačevanja položnic. Na njeno veliko presenečenje so ta hip zelo velika težava tudi neprofitne najemnine: "Neprofitni najemodajalci v ničemer ne prihajajo nasproti ljudem, ki ne morejo plačevati niti neprofitne najemnine, ker imajo le socialno pomoč 260 evrov. Bilo je že veliko deložacij iz neprofitnih stanovanj zaradi neplačanih najemnin."
Poleg tega veliko dolgov nastane od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Neplačane položnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za seboj potegnejo neplačane račune za zdravstveno oskrbo. Tako so nastajali precejšnji dolgovi, na primer računi za nujno bolnišnično oskrbo. Težava je tudi v tem, da zavarovalnice kljub neplačevanju ne pretrgajo pogodbe, temveč položnice še kar prihajajo, dolg pa se veča."
Najvišji dolg osebe, ki je prišla k njim po pomoč, je bil milijon evrov, povprečno pa znašajo od 10 tisoč do 50 tisoč evrov. Pri vsakem dolgu je tako, da je od upnika odvisno, kakšen dogovor je mogoče doseči. Upniki so pri izterjavi postali zelo agresivni in se pogosto že zaradi nekaj deset evrov dolga odločijo za izvršbe. "Danes so časi, ko nihče noče pretirano zniževati obresti ali dolga," meni strokovnjakinja za reševanje osebnih kriz zaradi dolga.
"Ko se spopadate z dolgom, se to stanje vpije v vse pore vašega življenja," meni terapevtka. V takem stanju pa človek težko deluje normalno: "Velikokrat se ljudje sprva sploh ne spopadajo z neplačanimi položnicami. Ko pridejo izvršba na izvršbo, sodni izvršitelji, je to za ljudi tako hud pritisk, da navadno to preprosto odrežejo, kot da ne obstaja, in se ne soočijo s položajem." To je lahko tudi posledica sramu ali ponosa. Vprašanje ponosa je še posebno občutljivo pri moških, ki se veliko težje spopadajo s težkim finančnim položajem družine.
Nekaj časa človek upa, da bo šlo, da se bo rešil, a se ne. Potem se vse ustavi: "Vsa življenjska energija gre v tem primeru le v ohranjanje življenja, dobesedno v iskanje hrane. Ljudje sprva zapadejo v apatijo, nato v depresijo. Možgani preprosto zablokirajo. Sicer delujete, a se ne odzivate."
Porušijo se medosebni odnosi, položaj začne vplivati na življenje družine, člani se odtujijo. Človek izgubi orientacijo, ne ve, kam gre in kaj bo. "Prezadolženost je kot zanka okoli vratu, na katero ni mogoče pozabiti. Nenehno nas ogroža. Človek lahko občuti neznosno krivdo. Živeti začne začasno življenje in upa, da bo po rešitvi finančne stiske ponovno lahko zaživel normalno," je stanje zadolženega posameznika opisala Alenka Hebar Lavrič. Opozorila je še, da to stanje lahko vodi v resne duševne motnje.
A kot meni vodja progama SOS dolgovi, vedno obstaja rešitev, le ljudje morajo biti pripravljeni, da se spopadejo s težavo: "Vedno jim povem, da je to tako kot črvivo jabolko, ki je na zunaj lepo, a dokler ne ugriznete, ne boste videli črva."
Šele s celovitim reševanjem stanja zadolženosti ima posameznik ponovno upanje, da bo zaživel polno in zadovoljno življenje. In upanje vedno umre zadnje.
1