Četrtek, 20. 6. 2024, 8.29
4 mesece, 3 tedne
90mio za nove subvencije za samooskrbo
Deset stvari, ki jih morate letos vedeti o samooskrbi
V pogovoru s strokovnjaki smo pridobili bistvene informacije o samooskrbi s sončno elektrarno.
GREGOR NOVAK, soustanovitelj in direktor razvoja pri SunContract
Ali se letos še izplača naložba v sončno elektrarno?
Sončna elektrarna se tudi letos še izplača – kljub spremembi pravil. Vsem s starimi soglasji samooskrbe do konca leta še vedno lahko zgradimo elektrarno po starih pravilih. Te sončne elektrarne so za investitorje nekoliko cenejše, ker v principu ne potrebujejo hranilnika. Kljub temu tudi njim zaradi sprememb, denimo omrežninskega akta, baterijski hranilnik priporočamo. Tudi za hranilnik je namreč mogoče pridobiti subvencijo, hkrati pa hranilnik omejuje povišano omrežnino na način, da ta na stranko, ki ga ima, ne bo imela velikega vpliva.
Za nove samooskrbe pa v vsakem primeru priporočamo hranilnik električne energije. Tudi v tem primeru se naložba še vedno izplača. Čeprav so trenutno na trgu električne energije nekoliko nižje cene, smo že imeli mnogo višje cene električne energije. Dolgoročno namreč cene električne energije ne bodo tako nizke, kot so danes, ampak bo zopet prišlo tudi do njihovega povišanja. Pred tem se je najbolje zaščititi prav z lastno sončno elektrarno in hranilnikom. S hranilnikom namreč pokrijemo tudi jutranje in večerne špice višjih cen električne energije, ki jih beležimo tudi ob sončnih dneh in poleti.
Pri SunContractu pa ponujamo še posebno storitev, imenovano Družinska samooskrba, s katero poleg porabe sončne energije na lokaciji, kjer imamo sončno elektrarno in baterijski sistem, to sočasno porabljamo tudi na drugih merilnih mestih naših družinskih članov na drugi lokaciji kjerkoli v državi – na primer v počitniški hišici, pri starših, sosedih … S tem dajemo manj energije v omrežje, hkrati pa lahko s hranilnikom zase in za družinske člane porabo optimiziramo. SunContract namreč ponuja tudi storitev upravljanja z baterijo, s čimer optimiziramo stroške, viške, ki v poletnih mesecih nastanejo kljub deljenju energije prek družinske samooskrbe, pa lahko nosilec samooskrbe prek dogovorov P2P (peer to peer) prenese znanemu ali neznanemu odjemalcu prek naše energetske tržnice ali pa jih prepusti bilančni skupini, ki jih zanj proda po borzni ceni. On nato te viške dnevno prejme v obliki bonusa, ki ga lahko koristi za pokrivanje morebitnih stroškov energije, ko njegova elektrarna elektrike ne proizvaja, ali za druge stroške, npr. omrežnino.
Letos prihaja nov omrežninski akt. Kaj prinaša in kako se lahko zaščitim pred povišanjem omrežnine?
Nov omrežninski akt predvsem v časovnih blokih 1 in 2 prinaša zelo visoko povišanje stroškov omrežnine za dogovorjeno obračunsko moč oziroma prekoračeno obračunsko moč, ki povzroči še dodatne visoke stroške. To bo udarilo tudi vse tiste, ki imajo sončno elektrarno, saj ponavadi koristijo večjo dogovorjeno obračunsko moč iz električnega omrežja kot nekdo, ki denimo v večji meri uporablja fosilna goriva.
Rešitev zanje je hibridni sistem, torej sončna elektrarna z baterijskim hranilnikom. Z njim namreč zase, za družinske člane ali podjetje premostimo časovne bloke z najvišjo omrežnino. Hkrati lahko s hranilnikom tudi zmanjšamo strošek dogovorjene obračunske moči in tudi pri omrežnini veliko prihranimo. Hranilnik se tako zelo izplača.
Še posebej se bo razlika v višini omrežnine poznala v zimskih mesecih, zato priporočamo, da ljudje poletne mesece izkoristijo in v tem času pridobijo hibridni sistem ter se tako zaščitijo pred povišanjem omrežnine. Pridobitev soglasja namreč lahko traja nekaj tednov, mi pa lahko sistem nato montiramo tudi v enem tednu. Hkrati pa nam hranilnik zagotavlja neprekinjeno napajanje tudi v primeru neviht, žledolomov in drugih morebitnih neprilik.
Kako se tehnološki napredek kaže v učinkovitosti in zanesljivosti sodobnih sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov?
Sodobne sončne elektrarne imajo vse večji izkoristek na površino sončnega panela. Tehnološki napredek pa se vidi predvsem na področju varnosti. Vse naše sončne elektrarne imajo namreč optimizatorje, ki vsak posamezni modul izklopijo v primeru, da pride do kakršnekoli napake, stika ali visokega povišanja temperature. Tudi če pride do požara na objektu, se bo elektrarna sama odklopila in ne bo pomagala pri gorenju. To prinaša zelo visoko zaščito proti požaru, s katero elektrarna ne more povzročiti požara. Naši sončni paneli, ki jih tržimo pod blagovno znamko SunContract, so protipožarnega razreda A – gre za najvišji protipožarni razred, medtem ko je večina panelov na trgu protipožarnega razreda C. Poleg tega naši paneli ne vsebujejo praktično nobene gorljive snovi. V Sloveniji ni bilo niti enega primera elektrarne z nameščenimi optimizatorji, ki bi povzročila požar. Hkrati pa je tudi učinkovitost elektrarne nekaj odstotkov višja, kot bi bila brez optimizatorjev.
Ponujamo pa tudi svoje baterijske hranilnike za rezidenčne, poslovne in industrijske odjemalce. Uporabljamo tehnologijo litij-ionskih baterij, ki imajo šest tisoč ciklov. Taka baterija normalno deluje deset let in več, ne da bi njena kapaciteta padla za več kot 20 odstotkov. To je zelo praktično za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, pri katerih poskrbimo za celo storitev – tudi upravljanje z baterijo, kar stranki omogoči velike prihranke tako pri omrežnini, porabi energije kot tudi z omejevanjem špic porabe in optimizacijo, prinaša pa tudi zaščito pred izpadi elektrike. Zagotavljamo pa tudi kontejnerske rešitve za večje porabnike oziroma industrijske odjemalce. Tem zagotavljamo tudi lasten dizajn, hkrati pa lahko oni s takšnimi sistemi s prodajo energije sistemskemu operaterju (Elesu) tudi nekaj zaslužijo.
Kako sončne elektrarne prispevajo k trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in kakšen vpliv imajo na okolje?
Sončna elektrarna ima zelo pozitiven vpliv na okolje. Gre za najbolj čisto proizvodnjo električne energije. Hkrati pa vsaka proizvedena kilovatna ura električne energije iz sončne elektrarne pomeni manj proizvedenih kWh iz fosilnih goriv. Predvsem zato sončne elektrarne zelo pozitivno vplivajo na zmanjšanje izpustov CO2 in drugih izpušnih plinov. Sončne elektrarne imajo tudi zelo malo elementov, ki bi onesnaževali okolje. 97 odstotkov njihovih gradnikov se lahko reciklira. Gre torej za zelo trajnostne produkte. Tudi njihova proizvodnja se je v zadnjem desetletju izredno tehnološko izboljšala. Tako je tudi vpliv na okolje tovarn, ki sončne panele proizvajajo, zelo majhen. Za vsak sončni panel, ki ga uvozimo, tudi že ob vstopu v EU plačamo za njegovo reciklažo pri koncesionarjih. Vsaka stranka, ki bi želela panele reciklirati, ima omogočen brezplačen odvoz v reciklažo.
Kaj svetujete vsem tistim, ki so prejeli zavrnjeno soglasje oziroma odobreno le delno?
Tem strankam svetujemo hibridni sistem, prilagojen omejitvi. Če stranka lahko v omrežje vrača le zelo malo ali nič, potem potrebuje večji baterijski hranilnik. Izračun, kaj je najbolj smiselno, stranki pripravimo mi. Tako imamo rešitev praktično za vse odjemalce.
Tudi tisti, ki soglasja ne morejo pridobiti ali pa živijo v bloku, lahko postanejo samooskrbni z nakupom NFT-žetonov, povezanih s sončnimi paneli. Ti najamejo sončne panele in sestavijo svojo osebno sončno elektrarno ter lahko proizvedeno električno energijo prek energetske tržnice SunContract porabljajo na svojem odjemnem mestu.
ALEŠ MENHART, direktor SOL NAVITAS sončne elektrarne:
Kakšne subvencije lahko letos pričakujem za SE in hranilnike?
Za samooskrbne sončne elektrarne je odprta spodbuda za pridobitev subvencij prek družbe Borzen. Sredstva so vedno na voljo, trenutno dobi vsak investitor male sončne elektrarne subvencijo v višini 50 eur/kWp vgrajene moči sončne elektrarne, kar znaša pri vgrajeni moči 12 kWp – kolikor v povprečju potrebuje povprečno gospodinjstvo – 600 eur subvencije za celotno investicijo. V hibridnem sistemu (sončna elektrarna s hranilnikom) pa znaša subvencija 500 eur/kWp in v obeh primerih ne več kot 25 % celotne investicije. V podjetju Sol navitas sončne elektrarne vam uredimo vso potrebno dokumentacijo. Objavljen je bil tudi razpis za nove samooskrbe, ki bo odprt od 17. junija, pri katerem je višina spodbude 675 EUR za kW insštalirana nazivne moči z baterijskim hranilnikom ter 250 EUR za 1kw inštalirane moči brez baterijskega hranilnika.
A ne glede na finančne spodbude je treba vendarle poudariti, da je investicija v sončne elektrarne več kot smiselna. Če vzamemo neko okvirno število vsaj deset tisoč še nezgrajenih sončnih elektrarn v gospodinjstvu, kar predstavlja 100 MW moči, potem lahko upravičeno verjamemo, da bo država naredila vse, da spodbudi možnost koriščenja vseh izdanih soglasij za priključitev sončnih elektrarn, saj še zmeraj močno zaostajamo za zavezami EU.
Konkretni izračun: v koliko letih se mi povrne investicija v SE?
Najprej naj opozorim na veljavnost soglasij za priključitev sončnih elektrarn, ki traja dve leti (z možnostjo podaljšanja dvakrat po eno leto). Če ste soglasje vložili lansko leto, ko je še veljal ugoden sistem obračunavanja net metering (letni), morate sončno elektrarno priključiti letos do konca leta. Seveda bo lahko vsak zgradil sončno elektrarno tudi po preteku tega roka, vendar bo priklopljen po novi uredbi. Nova uredba po t. i. mesečnem obračunu pomeni, da bomo dobili neke vrste dobropise za viške električne energije v poletnem času ter da bomo kupovali energijo v zimskem času, ko je pomanjkanje energije. V praksi to pomeni, da se bo letni strošek električne energije zvišal, in sicer tako, da se bo povprečna doba poplačila investicije v sončno elektrarno dvignila za dve leti. Če upoštevamo življenjsko dobo sistemov sončnih elektrarn, ki znaša do 30 let, ugotavljamo, da je takšna investicija še vedno več kot smiselna in se kmalu povrne. Če želite investirati v sončno elektrarno, ne delajte primerjav med starim in novim načinom obračunavanja ali pa ne upajte, da bo trenutno stabilen trg z električno energijo trajal večno. Seveda ob tem vsi pozabljamo na naš prispevek k razogljičenju ter boljšemu okolju v prihodnosti. Ne smemo pa pri tem pozabiti niti na optimizacijo stroška omrežnine, saj nam lasten vir in hramba električne energije lahko občutno znižata priključno moč in porabo energije iz omrežja. Ne zanemarimo niti vojnih konfliktov, ki vedno pomenijo destabilizacijo tudi na trgih z električno energijo ali še huje, težave z dobavo.
Hibridne rešitve (postavitev sončne elektrarne in hranilnika električne energije) so nekaj, kar je v EU ustaljena praksa izgradnje. Seveda je investicija dražja, vendar pa nam hibriden sistem podaljša obdobje 100-odstotne samozadostnosti oziroma skrajša zimska obdobja nakupa energije. Projekcije kažejo na vrnitev investicije tudi že v devetih letih. Seveda je to odvisno od vsakega primera posebej. Ob tem nam hibridni sistemi omogočajo toliko več drugih pozitivnih učinkov – podporo v času izpadov električne energije, koriščenje energije v času neugodnih cen na trgu, možnost polnjenja hranilnikov v času negativnih cen energije, nižanje priključnih moči in še veliko več. V kombinaciji s pametnim krmiljenjem porabe energije iz omrežja in napajanjem hranilnika lahko dodatno optimiziramo časovnico porabe energije ter s tem stroškov.
Sam torej verjamem v prihodnost samooskrb, tako v izgradnji sončnih elektrarn kot v kombinaciji s hranilniki. In to ne samo zaradi tega, ker se res izplača, ampak ker:
- z razpršenimi viri pridobivanja električne energije pomagamo omrežju v času, ko se Evropa elektrificira in gre poraba energije v višave,
- nam lasten vir pridobivanja električne energije daje varnost tudi v kritičnih časih in
- verjamemo, da izraba fosilnih goriv ne prispeva k zdravemu okolju in je treba razmišljati o prihodnosti naših zanamcev.
Kaj prinaša 7. junij?
Pomembna novost je, da bodo tudi podjetja deležna nepovratnih sredstev, ki naj bi znašala predvidevano 150–180 eur/kWp. Nov razpis naj bi bil objavljen do 7. junija 2024. To je informacija, ki so jo predstavniki pristojnega ministrstva večkrat ponovili na nekaterih dogodkih, nazadnje na mednarodni energetski konferenci Seenergy na Celjskem sejmu, ki je potekala med 15. in 17. majem letos.
Podjetje SOL NAVITAS letno realizira za okrog 15 MW projektov. Vsaj polovico od tega so projekti srednje velikih sončnih elektrarn z močjo 100 kWp ali več. Kot vemo, so industrijske cone tiste, v katerih ne samo, da je zgrajena infrastruktura dovolj močna, da imajo soglasja za priključitev sončnih elektrarn večinoma pozitivno rešena, ampak so v večini primerov njihovi sistemi predimenzionirani. Pokritost sončnih elektrarn v industrijskih conah v povprečju ne presega 15 % potenciala, zato menim, da bi morala podjetja te površine izkoriščati ali za lastno rabo ali za dajanje površin v najem, za namen skupnostnih samooskrb, za namen čiste prodaje električne energije in drugo. Predvsem pa je pravi namen za njih lastna raba in tukaj je pomembno, da podjetja to razumejo, pa čeprav je ekonomika glede na trenutno situacijo nekoliko drugačna kot leto ali dve nazaj. Vsi naši izračuni namreč kažejo, da se investicija hitro povrne, tudi že v petih letih, in da podjetja s sončnimi elektrarnami znatno znižajo stroške proizvodnje.
Na kaj moramo paziti pri izbiri izvajalca?
Pri izgradnji sončnih elektrarn obstajajo določena pravila, ki zagotavljajo zanesljivo, predvsem pa varno montažo celotnega sistema. Tukaj bi rad posebej apeliral na vse, ki se boste odločili za izgradnjo sončne elektrarne, da ne podležete ponudbam ter izvajalcem, ki so le kratek čas na trgu in ki ne morejo dokazovati referenc tako na področju izvajanja projektantskih del kakor tudi ne pri uspešno zaključenih projektih.
SOL NAVITAS kot eno najstarejših podjetij v tej panogi (na trgu smo že več kot 15 let z več kot tri tisoč postavljenimi sončnimi elektrarnami in z eno izmed bolj izkušenih ekip pri nas) ponuja tudi nadzor vašega sončnega sistema ter vzdrževanje in čiščenje po priklopu sončne elektrarne na omrežje. Investitorji vse preveč prepustijo veliko investicijo samostojnemu delovanju. Res je, da za podpisane garancije veljajo dolga življenjska obdobja, so pa brez letnega nadzora, pregleda, zapisnikov – neveljavna. Hkrati pa velja popolnoma enako kot pri vseh investicijah (avtomobili, CNC-stroji, ogrevalni sistemi …), da se brez rednega servisiranja njihova življenjska doba skrajša.
Prepričajte se o naših referencah in ugodni ponudbi.
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike
Kaj se bo zgodilo s priklopi, koliko je še sploh na voljo kapacitet omrežja? Naj raje počakam z izborom izvajalca?
Kot izvajalec SE se lahko prilagajamo stanju na trgu, vendar takšne številke do konca leta ne bo mogoče realizirati. Zato vsem strankam predlagamo, da ne čakajo z odločitvijo, še posebej z vidika napovedanih dobavnih težav ter podražitve materialov.
Seveda pa naj poudarimo, da ima tudi distribucija omejene vire. Glede na prejšnja leta, ko je bilo priklopljenih maksimalno 11 tisoč SE/leto, je nemogoče pričakovati, da bodo sledili s priklopi. V sklopu združenja delamo vse, da se omejitev priklopov lahko ''raztegne'' za nekaj mesecev v leto 2025, je pa država zavezana k upoštevanju podpisanih zavez do EU.
