Delodajalci ne znajo ustvariti dobrih delovnih razmer

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu, med njimi tudi stres, so še vedno občutljiva in pogosto narobe razumljena tema, duševne težave pa stigmatizirane.

Duševne stiske delavcev finančna rana za podjetja Gre za novejši dejavnik tveganja na delovnem mestu, ki ima velike finančne posledice – izguba produktivnosti, vključno z odsotnostjo z dela zaradi (duševnih) bolezni, Evropsko unijo letno stane 136 milijard evrov.

Kljub temu pa še vedno dobra polovica večjih evropskih organizacij in kar tri četrtine manjših delodajalcev niso sprejele nikakršnih ukrepov za obvladovanje psihosocialnih tveganj.

Delodajalci neusposobljeni za spopad s stresom Podobno je tudi v Sloveniji, navaja psiholog Matej Tušak, ki opaža, da je sistemski pristop k zmanjšanju psihosocialnih tveganj predvsem težava za manjša podjetja.

"Velik del podjetij v Sloveniji je družinskih podjetij, ki jih vodijo ljudje, ki niso usposobljeni niti za to, da bi bili direktorji, kaj šele za to, da bi se ukvarjali s poglobljenim pristopom k izboljšanju delovnega okolja ljudi," poudarja psiholog.

Podjetjem je treba pomagati Da bodo delodajalci sposobni ustvarjati dobre razmere za delavce, mora država pomagati razvijati smernice, ki so že razvite, opozarja Tušak. "Na ravni sistema države je treba pomagati podjetjem, ki bodo pripravljena, da bomo lahko dolgoročno dosegli rezultate, ki bodo zmanjšali občutek obremenjenosti."

Na inšpektoratu za delo so nekaj predlogov, kako lahko podjetja zmanjšajo vpliv stresa na zaposlene, že pripravili. Tako kot Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu delodajalcem svetujejo, naj: - ustvarijo dobro in stalno komunikacijo z delavci, - pokažejo razumevanje za težave, ki jih imajo delavci tudi zunaj delovnega mesta, - spodbujajo in motivirajo delavce, - omogočijo delavcem razgibano in izzivov polno delo, - omogočijo delavcem avtonomno in odgovorno delo, - krepijo skupinski duh.

Natečaj za priznanja za dobro prakso Spodbudam podjetnikov k ustvarjanju dobrega delovnega okolja se posvečajo tudi v okviru evropske kampanje Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta. Med drugim so pripravili natečaj, na katerega se lahko prijavijo vsa podjetja in druge organizacije, ki so v delovno okolje uvedle inovativne ukrepe obvladovanja stresa in drugih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.

Prijave ministrstvo za delo sprejema do 31. julija letos, najboljšim pa bodo podelili priznanje dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2014.