Danijel Krivec o Igorju Zorčiču: To je naredil in bila je dobra šola zanj

Foto: Bojan Puhek Danijel Krivec se je rodil 16. maja 1965 na Srpenici, kjer živi z ženo in tremi otroki. V osnovno šolo je hodil v Bovcu. Po uspešno zaključeni srednji šoli za elektrotehniko je odslužil vojaško obveznost in se nato vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer si je pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir. Po študiju se je zaposlil na Elektru Primorska d. d., v začetku kot projektant in kasneje kot investitor. Do izvolitve za poslanca v DZ RS je opravljal delo vodje distribucijske enote Tolmin. Bil je aktiven udeleženec vojne za Slovenijo. Večina ga pozna kot poveljnika civilne zaščite v Občini Bovec. Za uspešno in organizirano vodenje civilne zaščite v kriznih trenutkih je dobil najvišje državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije.

Od ustanovitve novih občin naprej je član občinskega sveta Občine Bovec. V letih 2002, 2006 in 2010 je bil izvoljen za župana. Za poslanca SDS je bil izvoljen v letih 2004, 2008, 2011 ter na predčasnih volitvah leta 2014.

Je vodja poslanske skupine SDS. Z njim smo se v tednu pred parlamentarnimi počitnicami pogovarjali o aktualnih temah.

Sveži so vtisi po nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah, ki je prepričljivo padel. Je bil zakon res tako slabo pripravljen ali je šlo za nezaupnico vladi?

Mislim, da je bil zakon dobro pripravljen. Moja ocena je, da so bile rešitve v pravi smeri. Večina očitkov, ki so jih nasprotniki zakona predstavljali kot problem, se je dogajala pod prejšnjim zakonom: prodaja pitne vode, poseganja na priobalna zemljišča … V novem zakonu je bilo veliko dobrih stvari, poleg tega, da se je več denarja namenilo za poplavno varnost, predvsem to, kar kot nekdanji župan močno podpiram, da se odločanje prenese na nižji nivo, na regionalne izpostave agencije za okolje itd. Zdaj ti ljudje pišejo mnenja, ki jih ministrstvo obravnava ter se odloči, in v tem vmesnem delu je veliko več možnosti za neke vplive, ki niso najbolj koristni. Magna je lep primer: najprej je bila jasna odločba, da je to vodovarstveno področje, pa se je kasneje vseeno zadeva zgradila. Predlagan zakon je najprej izključil vse te objekte, ki so namenjeni industrijski gradnji, ki lahko onesnaži okolje, in ta nivo odločanja je bil podan na neko bolj personalno odgovornost.

Večinoma je bilo zakoreninjeno, da zakon odvzema pitno vodo, da določa poseganje na priobalna zemljišča – kar ni res. Mislim, da gre za posledico kopičenja vseh ukrepov, ki so bili povezani s koronavirusom, z omejevanji, ter vse, kar je bilo novega in je ta vlada prinesla, se je takoj opredelilo kot nesprejemljivo.

Rezultat je, in treba ga je spoštovati. Dejstvo je, da tega, kar so nasprotniki zakona "prodajali", v zakonu sploh ni, se je pa to uspešno "prodajalo" v javnosti. S tem ni nič narobe, treba je zadevo popraviti, ni pa konec sveta.

V petek je bil za ministra za digitalno preobrazbo imenovan Mark Boris Andrijanič. Po ocenah koalicije to imenovanje kaže, da ima vlada v DZ dovolj glasov za nadaljnje delo. Ključni glasovalni del je bil izpolnjen, s tem pa tudi stabilnost vladne koalicije, je dejal Danijel Krivec. Foto: Bojan Puhek

Bi moral minister za okolje in prostor Andrej Vizjak po tako visoki udeležbi in tako visokem odstotku tistih, ki so glasovali proti noveli, odstopiti?

Po tej logiki bi moral po vsakem padlem zakonu minister odstopiti. Njegova naloga je, da na osnovi nekih zunanjih okoliščin pristopi k izboljšanju. Če se sam čuti, da je on to zakuhal, potem je to njegova osebna odločitev. Da bi pa to bilo neko pravilo tako v prejšnjih primerih kot tudi v širši mednarodni skupnosti, pa ne.

Ampak udeležba je vseeno bila zelo visoka.

Pozdravljam, da so se ljudje zbudili. V naši stranki ves čas poudarjamo: pojdite na volitve, pojdite izrazit svojo voljo. Zdaj so jo izrazili, treba jo je spoštovati. Na koncu bo sprejet zelo podoben zakon, ki ne bo bistveno drugačen, le v drugem časovnem okvirju bo popolnoma sprejemljiv.

Lahko morda nekaj več poveste o dogajanju pred državnim zborom: že več dni prihaja do napadov na poslance, državne svetnike … med drugim tudi na poslance iz poslanske skupine SDS.

Ja, drži. Tudi sam sem bil deležen groženj, in sicer ob petkovih protestih. Mi, ki smo bolj na desni strani, kot nas opredeljujejo, smo to doživljali praktično že eno leto.

"Razprave v državnem zboru so bile včasih na precej višjem nivoju. Mislim, da je velika razlika od trenutka, ko je Levica prišla v državni zbor," pove Krivec. Foto: Bojan Puhek

Lahko opišete izkušnjo, kaj se vam je zgodilo?

Pomotoma nisem šel na zadnji izhod, ko sem odhajal domov. Ko sem stopil ven, se vseeno nisem želel vrniti. Ko so me protestniki zagledali, so stopili do mene v špalir in vseh besed niti ne morem povedati, ampak človek nisem bil niti v enem stavku. Nikoli si nisem mislil, da me bo nekdo označil za fašista, nacista, gnoja … Nikomur nisem škodoval. Dolgo časa sem bil direktor, bil sem župan in imam same pozitivne izkušnje iz svojega okolja. Po 20 letih v državnem zboru si česa takega res nisem zamišljal, da se bo zgodilo. Niso prijetne izkušnje. To smo že večkrat doživeli, bili smo janšistične svinje in podobno. Vzameš v zakup, ampak v zadnjem času se je pa začelo dogajati, da nam niso dovolili vstopa v parlament, dokler se nismo opredelili, kako bomo glasovali ali pa, dokler nismo podali nekih odgovorov.

Dogaja se tudi, da dobivamo ogromno elektronske pošte, med drugim tudi predsednik državnega zbora, ki je dobil sporočilo, da je treba vse poslance državnega zbora obesiti na drogove pred parlamentom. Naši poslanci dobivajo grožnje, kot so: vemo, kje živite, vemo, koliko imate otrok, kje se sprehajate, kje tečete, pazite se …

Do zdaj smo to jemali kot neko folkloro, ob tem, kar se zdaj dogaja, ko se ne izbira več politično, ampak se to dogaja vsem poslancem, tudi predstavniki Levice imajo težave … to dogajanje začenja tudi druge skrbeti. Niti pred državnim zborom nismo več varni, kjer imamo zaščito.

"Veliko poslancev je zelo malo v državnem zboru, tudi od Levice in nepovezanih poslancev, ki so tako zelo govorili, kako morajo biti imenovani v kakšne odbore, potem jih pa nikoli ni, razen ko je kakšno nujno glasovanje." Foto: Bojan Puhek

Kako je mogoče, da se to dogaja?

Vsako podjetje ima pred svojim službenim vhodom varovanje, in na te stvari smo opozorili. Obsodba dogodkov je bila enotna s strani poslanskih skupin. Tudi uslužbenci državnega zbora, ki niso politično aktivni, ampak so javni uslužbenci, so bili napadeni. In moram reči, da me čudi tudi obnašanje policistov, ki ne odreagirajo. Ko smo imeli shode pred sodiščem v podporo Janezu Janši, smo morali prej prijaviti, zagotoviti varovanje, označili so nam, kje lahko protestiramo, vhod pred sodiščem je bil prost. Zdaj pa lahko ljudje vsak petek prosto protestirajo samo zato, ker protestirajo proti vladi. Ljudje so razumeli, da je to "prosti lov" pred državnim zborom na vse.

Bomo videli, kaj se bo v prihodnje dogajalo. Če bomo pritisku podlegli, potem to ni več demokracija, ampak anarhija. Neka skupina se zbere, misli, da ima prav, in zdaj moramo vsi tako glasovati. To je zame nesprejemljivo.

Tožilstvo je že pred časom odločilo, da napis 'Smrt janšizmu' ni kaznivo dejanje grožnje.

Jaz se s tem ne strinjam. Če meni nekdo reče, da sem janšist in smrt janšizmu, potem tudi meni grozi. Ne vem, kako bi bilo vam, če bi vas nekdo tako naslavljal? To se potencira, in mislim, da v tem stoletju to ni sprejemljivo.

Če se tolerirajo začetne zadeve, se stvar sprevrže v to, kar smo zdaj doživeli. Skupina "proticepilcev", za katere bi človek rekel, da so miroljubni ljudje, se je izkazala kot nasilna skupina, celo bolj kot tisti, ki se udeležujejo petkovih protestov. In kot rečeno, zdaj se nasilje dogaja vsem, Matjaža Hana so pred časom polili z vodo, dva naša poslanca so želeli napasti s kolom … Verjetno se je to predolgo toleriralo, da lahko kdorkoli pred državnim zborom protestira, in sicer tako, da ne prijavi shoda, in nihče ne reagira, ter tako spustimo "vraga z verige". Zelo hitro se lahko zgodi incident, ki ne bo uperjen ne proti levim ne proti desnim, ampak bo provokacija in zato se bomo potem grdo gledali na politični ravni.

O tem, kaj nas čaka: "Težko napovem, kaj nas čaka, vse je odvisno od nas. Mislim, da se mora iti čim več ljudi cepiti in to je edini učinkovit recept, da se izognemo čemerkoli. Vse ostalo napovedovati je pa nehvaležno." Foto: Bojan Puhek

Že dvakrat je v državnem zboru potekalo glasovanje o morebitni razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča po tem, ko je izstopil iz stranke SMC in se pridružil nepovezanim poslancem. Kako komentirate dogajanje? Lahko pričakujemo še tretje glasovanje o njegovi razrešitvi? 

Če bi bil vedež, ne bi bil revež, ali kako že pravijo. To res težko napovem. Mislim, da ne. Tak občutek imam. Zakaj nam ni uspelo? Tudi to težko komentiram, saj sem bil po tem rezultatu precej razočaran. Proti Igorju Zorčiču nimam nič, sva kolega in do njega nimam nobene zamere. Šlo je za normalno uravnoteženje dela v parlamentu. Delati je treba naprej. Kot politik sem marsičesa navajen, ampak da se s tistimi, ki so jeziček na tehtnici, pogovarjaš, pa ti nekaj zagotovijo, potem se pa to ne zgodi. V redu, vzamem v zakup, ni pa prijetno. Ko je tajno glasovanje, je težko napovedovati v eno ali drugo smer.

Kako pa sodelujete s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem?

Zagotovo lahko rečem, da korektno. On te poteze, da bi odstopil z mesta predsednika državnega zbora, ni naredil, in povedal sem mu, da sem s tega vidika razočaran, da ni upošteval nekega gentlemanskega dogovora, ki je veljal vedno v takih primerih. Ampak to je njegova pristojnost. Z njim normalno sodelujemo, ni nekih zapletov.

Mislim, da je tudi sam ugotovil, da se je preveč izpostavil z nekaterimi glasovanji. Ne nazadnje mora predsednik državnega zbora biti nevtralen, tako pravilo je bilo, in do zdaj je to funkcioniralo. Mislim, da se je v dveh primerih preveč postavil v nek položaj, kar ni bilo koristno. Ni običajno, da na kolegiju glasuješ za svoj dnevni red, na seji pa glasuješ proti njemu. Naredil je nekaj napak, to je bila zanj šola, in mislim, da zdaj dosti bolj normalno funkcionira. Zanj je bilo koristno, da je naredil dve taki, bolj "pobalinski" napaki, ki sta mu dali misliti. Marsikdo ga je poklical in mu rekel, da to ni na nivoju, kar je naredil.

Koalicija KUL je vložila nezaupnico, predlagala novega mandatarja, vložila ustavno obtožbo, a neuspešno. Je mogoče, da se to ponovi? Kaj mislite, da vam pripravlja opozicija?

Orodje opozicije je vse, kar ste omenili. To ni bilo izčrpano, vedno lahko ponovijo. Dvomim pa, da bodo to prav veliko uporabljali. Če se ne bodo prešteli, tega ne bodo več poskušali, to bi bilo pa preveč naivno, in glede na zadnja glasovanja, ki so bila v državnem zboru, tudi ne vidim, da bi jim dajalo upanje, da lahko uspejo. Glasovanja, razen tajnih, so gladko potekala, brez kakšnih posebnih težav, in mislim, da tudi v nadaljevanju ne bo nekih posebnosti.

Je pa to njihova pravica, in verjetno, ko se bodo jeseni vrnili polni energije, se bo še dogajalo. Ne verjamem pa, da bodo tako "na suho", kot so poskušali do zdaj. To bi bila pa tudi zanje neka slaba slika.

O predsedovanju: "Predpriprava na predsedovanje je bila zelo dobra in pričakovanja ter tudi zaupanje je na visoki ravni. Tudi kar je bilo začetnih pogovorov, aktivnosti, mislim, da teče vse, kot je bilo planirano." Foto: Bojan Puhek

Kaj pa možnost predčasnih volitev?

Mogoče kakšen mesec prej, kot so redne. To je običajna praksa. Že tako so v takem terminu, da je težko karkoli spreminjati. Predsedovanje se zaključi ob novem letu, to je sredi zime, in ne vem, ali ima kdo ravno željo, da gre na volitve. Moj občutek je, da bo v tistem terminu, kot je planirano.

Razen če bo vmes kakšna posebna situacija, da bo treba zaupnico vezati na kakšno zadevo, ampak za zdaj sam nimam tega občutka.

Boste vztrajali pri sprožanju razprave o ciljih Levice Luke Mesca, ki bi ponovno podržavila vsa podjetja?

To je bila tudi težava, ko je predsednik državnega zbora to razpravo umaknil. Bilo nam je zanimivo, da je tudi Levica vse te dokumente umaknila s spleta, čeprav so nas nekako obtožili, da uporabljamo dokumente, za katere so se oni opredelili, da niso njihovi. Mi smo zbrali vse njihove izjave v državnem zboru, ki so dokumentirane, to so izjave, ki so jih imeli za medije, in tudi vse dokumente, ki so bili uradno na spletu že nekaj let.

Zanimivo, ko so oni vložili tožbo proti nam, so sočasno umaknili tudi vse dokumente s spleta, kar vidim kot priznanje, da to dejansko na teh dokumentih tudi piše.

Te njihove izjave o tem, kako je treba zasebnike izgnati iz države in jim odvzeti premoženje, prav tako pa odvzeti premoženje tudi tistim, ki imajo prevelika stanovanja in podobno, to vse je dokumentirano. Tu se ne morejo "nazaj potegniti", in dejstvo je, da so govorili o tem, da se zavzemajo za podržavljenje, kar je tudi zapisano v njihovih dokumentih. Nisem pravnik, ampak če mi v ustavi zapišemo drugače, potem je to neustavno ravnanje, pa kakorkoli že obrnemo.

Nismo jih želeli v ničemer šikanirati, želeli smo le, da pride do razprave in da oni kot poslanci v državnem zboru, ki so na nek način zaprisegli naši ustavi, povedo, ali to v resnici mislijo. A do tega nismo prišli. Ni bilo pa v nobenem sklepu, da prepovedujemo kakšno stranko ali kaj podobnega, kar so nam želeli podtakniti. Sklep je bil v tej smeri, da se opravi razprava, in na osnovi te razprave, naj bodo organi, ki so pristojni, pozorni na take stvari. Če bi bila razprava, bi si verjetno vsak državljan ustvaril neko mnenje o tem, kaj kdo zagovarja. Niso pa nobene stvari zanikali, vedno so rekli le, da so to lepljenko naredili brez neke podlage. Podlaga pa je bila, zato so umaknili dokumente s spleta.

Čaka nas precej projektov, od predsedovanja do na primer urejanja dolgotrajne oskrbe, in mislim, da se s tem ne bomo več ukvarjali. Če bodo pa kakšne provokacije v tej smeri, bo pač treba nekaj ponoviti.

Kakšno je sicer sodelovanje med poslanskimi skupinami? Ste dolgoletni poslanec, imate izkušnje. Je zdaj kaj drugače, kot je bilo pred leti? Kakšne so vaše izkušnje?

Vsak mandat je imel neko specifiko. To je že moj peti mandat, in vidne so razlike. Vsaj razprave v državnem zboru so bile prej na precej višjem nivoju. Mislim, da je do velike razlike prišlo v trenutku, ko je Levica prišla v državni zbor.

Tisti poslanci, ki smo v državnem zboru dlje časa, imamo nek odnos. Tisti poslanci, ki so prišli kasneje, pa so se vklopili različno, eni bolj, drugi manj. Nekateri tudi pridejo z zelo malo izkušnjami, nimajo izkušenj niti na občinskem nivoju, tudi njihova pričakovanja, kaj se v državnem zboru dogaja, so drugačna oziroma si predstavljajo drugačno delovanje, in marsikdo potrebuje tudi pol leta, da sploh razume, kaj je državni zbor.

Veliko poslancev je zelo malo v državnem zboru, tudi od Levice in nepovezanih poslancev, ki so tako zelo govorili, kako morajo biti imenovani v kakšne odbore, potem jih pa nikoli ni, razen, ko je kakšno nujno glasovanje, tako da je težko oceniti. Mislim, da je bilo včasih druženje bolj prisotno, več komunikacije je bilo in stvari so se bolj urejeno odvijale. Je pa res, da je bilo zaradi epidemije veliko stvari treba drugače "oddelati". Slabega odnosa med poslanci pa ne zaznam. Komuniciram z vsemi, s tem nimam težav. So pa časi drugačni, to je pa dejstvo.  

O predčasnih volitvah: "Mogoče kakšen mesec prej, kot so redne. To je običajna praksa. Že tako so v takem terminu, da je težko karkoli spreminjati." Foto: Bojan Puhek

Kako pa ocenjujete sodelovanje znotraj vaše poslanske skupine? Ali vsi ti pritiski vplivajo na vas?

Zagotovo vplivajo. Sploh nekateri, ki so dlje časa poslanci, predvsem ženski del je zaskrbljen zaradi groženj, ki jih dobivajo. Tudi v preteklosti smo dobivali neprimerne vsebine na elektronsko pošto in SMS-sporočila, v tem zadnjem času se je to zelo potenciralo, in način ter argumentacije so bolj neposredni, za marsikoga je to kar šok, in vidim, da je prisotno kar malo zaskrbljenosti. Večjih druženj tudi ni bilo zaradi epidemije, včasih smo imeli na primer protokole ob rojstnih dnevih.

V poslanski skupini ne vidim nobenih težav, kot rečeno, zaskrbljenost pa je prisotna.

Smo sredi vročega poletja, zdi se, da se so se s sproščanjem ukrepov sprostili tudi ljudje … vendar pa so vse glasnejše napovedi o četrtem valu epidemije in jesenskem ponovnem zapiranju države. Kakšnih pol leta je po vašem mnenju pred nami?

Težko napovem, kaj nas čaka, vse je odvisno od nas. Mislim, da se mora čim več ljudi cepiti, in to je edini učinkoviti recept, da se izognemo čemurkoli. Napovedovati vnaprej pa je nehvaležno.

Konkretno: predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da v primeru, da do jeseni ne bo dovolj visoke precepljenosti, sledi ponovno zaprtje. Kako boste poskušali doseči dovolj visoko precepljenost?

Če opazujemo druge države, nam je verjetno jasno, da se ne bomo mogli temu izogniti. Mogoče smo si pri prejšnji situaciji domišljali, da bo šlo kaj mimo, ampak ne gre. V Evropi in na svetu se nihče temu ne izogne.

Dogovarjali smo se, da kot državni zbor damo neko pobudo, ampak je v končni fazi odvisno od ljudi, ali se zavedajo, da s tem varujejo sebe, predvsem pa svoje bližnje. Ali bodo to upoštevali, ne vem. Ali bo zaprtje, je tudi nehvaležno napovedati. Se pa mogoče z opozarjanjem na posledice vseeno več ljudi odloči za cepljenje.

Grčija in Francija že uvajata obvezno cepljenje za zdravstveno osebje. Se strinjate z obveznim cepljenjem?

Mislim, da bo to slej kot prej prišlo tudi v druge države. Primer: v zasebnih podjetjih, če bo cepljenje omogočilo njihovo normalno delovanje, ne bo težava delodajalcu reči, ali naj se zaposleni cepijo ali pa naj ne pridejo v službo. Težava je v javnem sektorju. Je pa zelo nenavadno, če se zdravniki in zdravstveno osebje ne cepijo. To je nesprejemljivo. Enako velja za zaposlene v šolstvu. Če tam ne dosežemo nekega razumnega ukrepanja, potem mi ni nič več jasno.

Kako ocenjujete uspešnost ukrepov, ki so bili sprejeti v času epidemije? Na primer dolgotrajno šolanje na daljavo, zaprti turistični objekti, gostinski lokali … posledično tudi očitki, da vsi ukrepi niso bili potrebni. Bi, če bi imeli možnost, kaj storili drugače?

Vsi generali so po bitki pametni. To je brez zveze. Naši ukrepi so bili med najmanj ostrimi v Evropski uniji. Ne razumem govorjenja, kako smo bili mi prikrajšani. Pri nas ni šola niti en dan izostala, vsi so se šolali. Lahko bi bil kakšen ukrep boljši, lahko bi bil kakšen ukrep tudi slabši, ampak to lahko govorimo po tem, ko se to zgodi … Bil sem direktor, župan, in naj se nekdo usede na stol in se odloči, potem boste pa videli, kako enostavno je biti pameten. Kdor še ni bil v izredni situaciji, če govorimo o potresih, plazovih …, ko je situacija, se je treba odločiti. Ko je mimo, bi marsikaj naredil drugače, ampak če to tako analiziramo, potem smo res "ubogi". Mislim, da ukrepi so bili dobri, nič hujši kot v drugih državah, in so prinesli to, kar imamo zdaj: najvišjo gospodarsko rast, malo brezposelnih, stabilno stanje ter pozitivno percepcijo med prebivalstvom, razen v Ljubljani.

Ko hodim po Sloveniji, še nikjer, razen v Ljubljani, nisem bil deležen pljuvanja in šikaniranja. Ne vem, kaj je v Ljubljani. Vpliva morda res ta megla, močvirje? Žalosten sem, ker nikomur v Ljubljani nisem ničesar naredil, in temu se jaz res čudim. Povsod sem pozitivno sprejet, veliko sem naredil za svoje okolje, tudi širše, in potem neprenehoma to govorjenje o tem, kaj bi, če bi … Usedi se na moje mesto in se odloči, potem pa spregovori. Dokler se samo pred parlamentom dereš in nisi odgovoren niti za svojo ženo, ker nisi poročen, potem bodi tiho. To je moje stališče.

O grožnjah: "Če meni nekdo reče: ti si janšist, smrt janšizmu, potem tudi meni grozi. Ne vem, kako bi bilo vam, če bi vas nekdo tako naslavljal? To se potencira in mislim, da v tem stoletju to ni sprejemljivo." Foto: Bojan Puhek

Slovenija je prevzela vodenje Sveta EU. Kakšni so prvi odzivi?

Predpriprava na predsedovanje je bila zelo dobra in pričakovanja ter tudi zaupanje so na visoki ravni. Tudi kar je bilo začetnih pogovorov, aktivnosti, mislim, da teče vse, kot je bilo načrtovano. Odzivi so dobri. Vmes so kakšne stvari, ki se potencirajo kot negativne, ampak v tem ne vidim težav, in mislim, da bo naše predsedovanje zelo dobro ter tudi dobro ocenjeno. Pričakovanja so velika, nekatere teme, ki se odpirajo, so pomembne tudi za dolgoročno stabilnost Evropske unije, in kot poznam našega predsednika, bo to, kar je v tem programu, tudi striktno izvedel. O tem ne dvomim. Bo sicer napisan vmes kakšen tvit, ki bo zanimiv, da bo dogajanje bolj pestro in ne dolgočasno, ampak to ne vpliva za razmerja znotraj Evropske unije in na odnos do našega predsednika.

Kako pa ste oziroma boste vi preživeli letošnji dopust?

Na dopustu še nisem bil. Po navadi se odločim za gore in morje, če je le mogoče. V jeseni pa grem tudi v toplice. Ne držim se tega, da moram biti tri tedne nekje na dopustu, tudi v domačem okolju imam veliko dela. Izkoristim vsakega po malo.