Čuš: SDS še potrebuje Janeza Janšo

Po tem, ko je poslanec SDS Branko Marinič, ki ga je višje sodišče spoznalo za krivega goljufanja pri izpitu iz nemščine, odstopil z mesta poslanca državnega zbora, je njegov poslanski stolček zasedel 22-letni Ptujčan Andrej Čuš, predsednik Slovenske demokratske mladine. Na vseslovenskih vstajah so ljudje na ulicah zahtevali nove obraze, ki bodo prinesli znanje in svežino v slovenski politični prostor. Kaj sploh lahko naredi mlad ambiciozen politik? Z najmlajšim poslancem v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali o aktualnih političnih razmerah, prihodnosti vlade, političnih aferah, pa tudi o tem, kakšne cilje si je zastavil kot mlad politik in kateri ministrski stolček bi zasedel, če bi imel to možnost. Kdaj vas je začela zanimati politika? Ste sodelovali že v kakšnem otroškem parlamentu? Politika je nekaj, kar mi pomeni življenje, saj gre za sfero, ki v veliki meri kroji usodo celotnega naroda, in k temu želim spodbujati tudi mlade. Stanje na področju participacije mladih je grozno nizko. Mladi se premalo zavedajo, da je stvari mogoče spremeniti, da je svet mogoče izboljšati. Seveda nisi takoj kar poslanec, v to je treba vložiti veliko dela. A ljudje delo za skupno dobro prepoznajo in nagradijo. Poslanec nisem postal kar čez noč, v mojo dozdajšnjo kariero je bilo vloženega že veliko dela. Aktiven sem od dijaških let. V tretjem letniku srednje šole sem prevzel vodenje lokalne dijaške sekcije pri študentskem klubu na Ptuju, potem pa sem se na podlagi zelo angažiranega dela na področju problematike dijakov v četrtem letniku odločil, da kandidiram za predsednika Dijaške organizacije Slovenije. To sem tudi postal. V istem letu sem postal tudi član sveta vlade RS za mladino, kjer smo sprejemali zakonodajo s področja mladih, potem sem bil nekaj časa aktiven v študentski politiki. Eno leto sem bil predsednik lokalnega študentskega kluba, za tem pa sem se odločil, da vstopim v aktivnejšo politiko. Je kdo od domačih ali sorodnikov tudi politik? Moj oče je predsednik stranke Zeleni Slovenije, tako da mi razprave o politiki doma niso tuje. Na podlagi nekih stališč in delovanja v mladosti sem si zgradil lastni sistem vrednot. Zavedati sem se začel, da je prav, da smo aktivni v družbi, da se opredelimo do nekih problemov in aktualnih vprašanj. Najlažje je biti tiho in opravljati. To ni pravi pristop. Jaz sodelujem pri SDS, oče pri Zelenih. Včasih imava kakšno razpravo. On zelo spremlja področje ekologije, zdrave hrane, varnega okolja, kar mora biti osnovni programski cilj vsakega politika. Lahko rečem, da se samo dopolnjujeva, imava pa razdelane neke meje. Kot poslanec SDS zagovarjam vrednote naše stranke, domoljubje, poštenost, ambicioznost. Vam da kdaj kakšen nasvet? Glede na to, da je že precej let v politiki in član mestnega sveta na Ptuju, seveda da kakšen nasvet. Včasih se kaj pogovoriva, glavno pa je, da je družina še naprej družina. Da se spoštujemo, se imamo radi in imamo neke zdrave odnose.

Kako je z vašo zaposlitvijo v DZ-ju? Kaj ste po izobrazbi?

Diplomiral sem septembra lani in se lani aprila zaposlil v državnem zboru kot strokovni sodelavec SDS, tako da je nekaj mesecev delovne dobe in izkušenj za mano. Zdaj sem tu kot poslanec, po izobrazbi sem pa diplomirani družboslovec. Diplomiral sem na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Delam še magisterij, kar je te dni malo težko usklajevati, saj imamo toliko sej komisij in odborov pa izredne seje državnega zbora. Konce tedna in prosti čas skoraj v celoti namenim študiju. Želim čim prej magistrirati, potem bomo pa videli, kam bodo vodile poti.

Ste najmlajši poslanec v zgodovini slovenskega parlamenta. Kako na to gledajo kolegi?

Po Facebooku sodeč sem nekaj prijateljev izgubil, ampak se s tem ne ukvarjam. Kot najmlajši poslanec bi rad bil predvsem sporočilo in dokaz, da se da uspeti, da lahko vsak mlad uspe v Sloveniji, če v to nekaj vloži, če se potrudi. Razumem, da je trenutna situacija grozna. Zaposlovanje, druge težave s področja sociale – prava katastrofa. Do tega, da sem poslanec pri 22 letih, sem prišel z lastnim delom, vložkom, tu mislim predvsem energijo in čas. Tudi kakšen od drugih sovrstnikov bi lahko uspel.

Sovrstniki na Ptuju so, upam si reči, kar ponosni. Dobil sem precej mobilnih sporočil, čestitk. Čim več ljudi poskušam povabiti v državni zbor, da jim predstavim, kako sistem deluje. Delo poslanca ni samo priti na sejo, je dosti več. Včasih se zdi, da se pozablja, da je sprejemanje zakonodaje in drugih, včasih tudi za državo usodnih odločitev, kot so različne ratifikacije, zelo odgovorno početje, ki terja veliko priprave, poglabljanja v tematike, seznanjanja z dejstvi. Poglejte recimo pereči problem vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Pred mednarodno javnostjo smo se zavezali, da bomo ravnali odgovorno. A do zdaj tega, prepričan sem, da zgolj iz notranjepolitičnih interesov opozicije, ki je dokazala, da je njen edini cilj rušenje vlade Janeza Janše, še nismo storili. Ob tem se je treba tudi primerno obnašati, iti na teren, sej odborov je ogromno, odgovornost je velika tudi z moralnega vidika, postavljati moraš zgled. Javnost pa komaj čaka, da kritizira. Dejstvo je, da so naši osrednji mediji polni korupcije in oni so tisti, ki dajejo sodbo. Treba je bit odgovoren, spoštovati zakonodajo in spodbujati sovrstnike k aktivni participaciji.

Kaj pa kolegi v državnem zboru?

Super smo se ujeli že, ko sem bil v državnem zboru kot strokovni sodelavec. Počutim se odlično, povemo si marsikaj. Upam, da se bo to nadaljevalo.

So odnosi dobri samo znotraj stranke ali na splošno tudi s poslanci drugih strank?

Upal bi si reči, da na splošno. Prav tako se trudim za dobre odnose z nasprotnimi strankami. S Ptuja prihaja poslanec PS. Pred kratkim sva razpravljala o problematiki Ptuja. Če sem jaz v SDS, on pa v PS, oba pa Ptujčana, je najbolj glavno, da preseževa neka ideološka razmišljanja in narediva nekaj za lokalno okolje. Skrbi me, da bo vlada iz središča delala bolj ali manj za središče, ne pa za podeželje in manj razvite regije. Sam prihajam iz okolja, kjer ni ravno samoumevno, da ima vsaka vas trgovino in take stvari. Ko vidiš, v kakšnih razmerah živijo ljudje, je Ljubljana svetlobna leta naprej in ni prav, da se vsa državna sredstva osredotočajo na Ljubljano.

Se vam zdi, da je rešitev političnega stanja v državi nova vlada ali ne?

Pred novo vlado je ogromen izziv. Za državo je zelo pomembno, kako odgovorno se bo obnašala, ali bo sprejela dobre in z mednarodnim okoljem usklajene projekte, kot sta tako imenovana slaba banka in Slovenski državni holding. Če jih bodo rušili zgolj zato, da bi počistili za Janezom Janšo in njegovo ekipo, je to za Slovenijo lahko pogubno. Mandatarki Bratuškovi želim vso srečo pri oblikovanju te vlade, se mi pa zdi, da so se tudi oni začeli zavedati, v kaj so vstopili. Seveda je najprej treba rešiti vprašanje njene magistrske naloge. Plagiatorka ne more voditi vlade. Pri reševanju tega vprašanja bo na preizkušnji tudi načelnost drugih strank na novo nastajajoče koalicije, posebej Gregorja Viranta. Za nas je to pomembno vprašanje, saj bo popuščanje pri goljufanju pomemben signal mladim. Ne želimo družbe, v kateri bi se goljufije nagrajevale z visokimi političnimi pozicijami. Nobeni vladi na svetu v teh letih ni lahko, ker je kriza prizadela celotno evroobmočje, odvisni smo tudi od drugih držav partneric. Razočaran sem bil, ker v razpravi pred glasovanjem za mandatarko ni bilo koncepta reševanja krize v Sloveniji. Vse je bolj delovalo kot koalicija za odstranitev Janeza Janše in napad na SDS. To mi ni bilo všeč. Večkrat smo pozvali, naj predstavijo jasna programska izhodišča. Tu bo veliko težav. Žal. Mi smo že predlagali spremembe volilne zakonodaje.

Problem je, ko je v koaliciji stranka s petimi ali osmimi glasovi, pa je od nje odvisno vse. So pa tudi drugi pristopi. Predlagali smo nekaj konkretnih reform. Predlagali smo, da se dogovorimo in jih izpeljemo, npr. zlato fiskalno pravilo, reformo trga dela, ki bo sprejeta, in še nekaj drugih konkretnih reform, potem pa gremo na volitve. Mi se jih ne bojimo. V tem letu smo naredili ogromno, tudi na področju mladine. Vedeti moramo, da so subvencionirane mesečne vozovnice prinesle veliko finančno razbremenitev, močno se je povečal obseg upravičencev za subvencionirano prehrano. Pripravlja se novi zakon o štipendiranju, verjetno se bo uvedla neka kombinacija zakona, ki ga predlaga ŠOS, in tistega, ki ga predlaga vlada. Štipendije se bo vrnilo dijakom in zakon bo popravil vse krivice, ki jih je prinesel Svetlikov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Kaj bi po vašem mnenju Janša lahko naredil oziroma moral narediti, da ne bi prišlo do glasovanja o Bratuškovi za novo mandatarko?

To glasovanje bi se zgodilo tako ali drugače. Potrebovali so samo neki izgovor. Gregor Virant je pred enim letom pač računal tako, zdaj pa očitno drugače, čeprav za to očitno tudi on tvega razpad svoje stranke, kot je slišati. Žalostno je, da so šli z vsemi sredstvi nad reformistično vlado, ki je imela nek jasen koncept, strategijo in dolgoročno vizijo razvoja Slovenije. Ta scenarij bi se zgodil v vsakem primeru. Kot mladega predstavnika v državnem zboru me žalosti predvsem to, da je država postala ujetnik ambicij, da se z vsemi sredstvi prepreči forenzično preiskavo slabih posojil. Ljudje so podpisani pod temi posojili. Jaz kot mlad in mislim, da tudi sovrstniki, bi vsi radi vedeli, kdo je ukradel našo prihodnost, zakaj je manj sredstev za to, zakaj se krči tam in tu. Na račun nekih elit, ki so izvažale denar v tujino, mladi pa se moramo znajti bolj ali manj po svoje. Glavni razlog je slaba banka, pa tudi SDH, ki bi omogočil transparentnejše delovanje in upravljanje našega premoženja. Tudi tam je bilo ogromno denarja, ki se je iztekal v neke proračune in na račune, kar ni bilo najbolj transparentno.

Se pravi to ni konec Janševe politične kariere?

Zaradi obtožb komisije, v kateri sedi novinar, ki je svojo politično kariero ustvaril na pregonu Janeza Janše, in nekdanji državni sekretar Katarine Kresal, ki za svojimi "odkritji" ne stojita niti toliko, da bi Janši pred objavo dovolila, da jih pojasni? Ne. Na svetu SDS je dobil močno podporo. Jasno je zavrgel vse očitke protikorupcijske komisije. Pozivov po odstopu Janše je bilo 15-krat več kot pozivov po odstopu Zorana Jankovića. Že to pove dovolj o naši medijski krajini.

Glede na to, da je Janša večkrat dejal, da politika ni njegova edina ljubezen, menite, da lahko preseneti in kar naenkrat napove odstop?

Maja imamo kongres SDS. SDS še potrebuje Janeza Janšo. Izkazal se je kot dober voditelj. Vodil je EU, vodil je državo. Rekel je sicer, da je ogromno kandidatov za njegovo mesto, ampak jaz ga podpiram še naprej, tudi pri vnovični kandidaturi za predsednika. Ampak glede na sredstva, ki se uporabljajo v boju proti njemu in njegovi družini in so presegla meje dobrega okusa … To, kar mediji v Sloveniji delajo s predsednikom SDS, je vredno obsodbe.

Na račun stranke SDS je bilo med protesti in vseslovenskimi vstajami izrečenih kar nekaj ostrih besed. Še zmeraj verjamete v vašo stranko in zakaj?

Te vstaje so bile politično motivirane akcije. Na prvi vstaji so se še nekako poskušali boriti proti vsem političnim elitam, za pravno državo, za pravično državo. Zdaj na koncu se mi je zdelo, da je to samo še protest proti SDS, Janezu Janši in njegovim ministrom. Vsak si lahko nadene transparent "gotof si", vprašanje pa je, koliko je to konstruktivno. Kot mlad politik, upam si reči, da z dolgoročno vizijo v politiki, si želim predvsem predstaviti moč argumentov. Vsak v tej državi lahko kritizira in je minister za vse, da bi pa nekdo dal konkretne predloge, kaj narediti, tega pri teh protestih nisem slišal. Tudi naša stranka je razumela ta sporočila po pravični in pravni državi, predlagali smo tudi nekaj konkretnih sprememb. Tudi ustave. Ampak podpore za to ni. Kar pa zadeva zaupanje v SDS … SDS je daleč največja stranka v državnem zboru. Ima ogromno članov in simpatizerjev, ki želijo razvoj Slovenije in niso tukaj zaradi osebnih interesov.

Dolgoročni, strukturni problem Slovenije je politični sistem, ki ne zagotavlja stabilne vlade, zaradi prevelike odvisnosti od koalicijskih partneric.

Kako pa komentirate razne afere znotraj stranke? Odstop Branka Mariniča in Alenke Koren Gomboc, pa preiskavo diplome poslanca Danijela Krivca. Bi se po vaše morala prečistiti tudi stranka SDS in zakaj se v tako močni stranki, kot ste rekli, sploh dogaja kaj takšnega? Tukaj namreč ne gre zgolj za nek medijski konstrukt.

Seveda ne. Kot sem seznanjen, mi opravimo predevidentiranje kandidatov, pregled referenc, znanja, sposobnosti, kariere … Ampak žal pa marsikaterih stvari posamezniki, ki imajo neke ambicije, ne povedo. Odgovornost je na posamezniku. Če je ravnal v nasprotju z veljavno zakonodajo ali pa tega ne spoštuje, je to vredno obsodbe. Pavel Rupar je do nedavnega bil prvi poslanec v zgodovini državnega zbora, ki je zaradi pravnomočne obsodbe dal mandat. Drugi je bil Branko Marinič, ki je tudi dal mandat, zaradi tega sem jaz zdaj v bistvu poslanec. Mislim, da je s tem postavil neko jasno mejo odgovornosti.

Po drugi strani pa ima ta državni zbor še vedno kar nekaj takih poslancev, ki jim sam ne bi dal roke. Imamo Mitjo Meršola, ki je bil vohun, ovaduh v tujini in je delala v nasprotju z interesi, ki so šli v smer samostojne države Slovenije. Imamo potem tudi Ivana Simčiča, Boruta Ambrožiča, Ivana Vogrina. Ampak hočem predvsem, da vsak predstavi svojo zgodbo, nočem vnaprej obsojati. Naj vsak pove, za kaj gre, in če se izkaže, da je kriv, naj odstopi. Še enkrat opozarjam na sume plagiatorstva pri magisteriju Bratuškove, ki jih mandatarka ni ovrgla. Kredibilnost njene vlade visi na tej nitki, še preden je oblikovana.

Kakšni pa so vaši cilji v politiki? Dejali ste, da si to želite početi dlje časa. Je državni zbor zgolj ena izkušnja ali želite tukaj zdaj začeti graditi kariero?

Delo poslanca pri 22 letih je zagotovo noro dobra izkušnja. Vendar tukaj nisem zaradi sebe, ampak predvsem zaradi volivk in volivcev, ki so me izvolili. Dobil sem 32,10 odstotka glasov in še takrat mi je, mislim da, zmanjkalo okoli pet glasov. Moja politika so ljudje. Odprt sem do vseh, prisluhnil bom vsakemu in mu pomagal, kolikor bo v moji moči. Kampanjo sem imel en mesec od vrat do vrat, da sem se ljudem predstavil, glede na to, da sem bil sorazmerno nepoznan kandidat. Predvsem v takem okolju, kjer je Franc Pukšič bil bog. Na Destrniku je pač tako.

Najprej se čutim zavezanega spodnjemu Podravju, potem pa sebi. Tudi mladim se nočem izneveriti, ker vem, da me je prišlo podpret kar nekaj mladih, mimo strankarskih okvirjev. Mislim, da se vsi strinjamo, da potrebujemo neke nove obraze. Pa ne samo nove obraze s starim programom, ampak da tudi mi vnesemo neko novo svežino in novi pogled. Pri naši stranki mi je všeč, da vsak pokriva svoje področje in mene področje mladine zagotovo zelo zanima, politika dolgoročno tudi, čeprav je v teh časih težko, ker si na ulici vse drugo kot človek. V tem mesecu sem bil že … se bom vzdržal besed, ki so mi bile izrečene. Moraš biti tudi pogumen, da greš v to in da zdržiš, ker če se vznemirjaš in si občutljiv, te hitro zlomi. Tudi zdravje.

Kateri izmed slovenskih in kateri izmed tujih politikov bi lahko rekli, da vam je za zgled?

Domač mi je zagotovo Janez Janša. Ne zato, ker sem kakšen "opranec", ki se bo na ulici drl Janša in SDS, ampak predvsem zato, ker ga spoštujem kot osebo. V politiki je zaradi načel, vanjo je prišel iz gospodarstva. Da on zastavi svoje ime, svoj čas in tudi svojo družino za to, da izpelje neke konkretne reforme, ki so žal zamujale, je spoštovanja vredno. Menim, da se je izkazal kot dober mandatar že v prvem mandatu 2004–2008, vendar so potem delegirane afere prinesle poraz na volitvah 2008. Ampak mislim, da se bodo te afere pojavljale, dokler bodo Janez Janša in SDS močni. Dokler se bodo te afere pojavljale, se mi zdi, da je to znak, da delamo dobro. Problem slovenske mentalitete je v tem, da si vsi zapomnijo, kaj je nekdo slabega naredil, kaj je pa dobrega pa nihče. Slabega mislim v narekovajih. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas, slab pa očitno v Sloveniji v vsako.

Svetovni politik. Margaret Thatcher. Ona je tudi takrat prišla v obdobje težke krize, ko je človek težko šel proti sindikatom, ki so bili res možno organizirani. Ampak ona je takrat ljudem dejala, da so reforme potrebne. Z njihovo izvedbo pa je dokazala, da je imela prav.

Bi lahko bila Alenka Bratušek novodobna oziroma slovenska Margaret Thatcher?

Ne vem. Ker so zamrznjene elite po mojem mnenju preveč močne.

Če še enkrat strnemo vaše sporočilo mladim …

Naj bodo aktivni, naj se opredelijo do problematike. Na ulico lahko gre vsak. Pa to do določene mere tudi podpiram. Dokler ne gre za nasilje in sovražni govor. Predvsem naj bodo aktivni, ker oni so lahko sprememba. V Sloveniji je ena najnižjih konvencionalnih političnih participacij v Evropski uniji. Tudi zaradi tega smo danes tukaj, kjer smo. V celotni zgodovini slovenskega parlamentarizma mladih poslancev ni bilo. Tisti, ki so bili, so bili odstranjeni ali pa so bili za kratek čas, ker so pač videli, da plačo imajo in da je ta redna, ampak v zameno za to, kar slišiš na ulici, pa se je treba zamisliti.

Pozval bi jih tudi, da gredo na volitve, naj si tudi sami upajo biti aktivni, zato naj se tudi borijo proti starejšim. Tu je namreč tudi medgeneracijski konflikt in nesolidarnost med politiki. Delati, delati, delati, pa uspe. Če je meni, zakaj ne bi tudi komu drugemu. Problem je apatičnost. Na Facebooku so vsi aktivni, ker se delajo norca, ko pa jim rečem, naj mi povedo zakon o štipendiranju, pa rečejo, da o tem nič ne vedo.

Problem pa je tudi v samem izobraževalnem sistemu. Mislim, da bi bilo treba v izobraževalni proces vnesti več s področja državljanske vzgoje, etike, podjetništva, kreativnosti. V tem stoletju bodo zmagali tisti, ki so drzni in podjetni.

Če bi se sestavljala nova vlada, v kateri bi imeli možnost, da zasedete enega izmed ministrskih stolčkov, kateri resor bi izbrali?

Imam tri interesna področja, kjer se vidim. Prvič lokalna samouprava zaradi razvojnih razlik, ki so v Sloveniji, pa tudi zaradi bolj skladne in odgovorne regionalizacije naše države. Vsi vemo, kakšna je stopnja razvoja v Ljubljani. Zanimalo bi me tudi področje delo, družina in socialne zadeve. Sicer je to zelo zahtevno in občutljivo področje, ker dejansko posegaš po tem, koliko bodo polni oziroma prazni žepi drugih, in to je neprijetno delo. Ampak o tem področju kar nekaj vem. Kot tretje pa tudi izobraževanje, znanost, mladina, kultura in šport. Sem namreč že 13 let tudi aktiven športnik. Področje športa obvladam, izobraževalni sistem tudi, glede na to, da sem pred kratkim dal to skozi, zato se mi zdi, da o tem vem več kot nek posameznik iz kvote DeSUS.

Glede kulture je pa tako, da bi morali vsi delati na področju kulturnega dialoga, ker zdaj se gre samo za to, kdo je slabši, to pa vodi v razkroj in propad družbe.