Česa podobnega niso doživeli že desetletje: rešili pet tisoč rib #video #foto

Letošnje pomanjkanje padavin je že dvakrat, enkrat preko dneva, drugič sredi noči, na noge pognalo ribiče iz Ribiške družine Cerknica, ki skrbijo za ribe v presihajočem jezeru.

"Letošnje leto je izjemno, saj je bilo veliko pomanjkanje dežja in snega, zato je Cerkniško jezero presahnilo dva meseca prej kot običajno. In to v celoti," pojasnjuje Dejvid Tratnik, tajnik v Ribiški družini Cerknica ter profesor geografije in zgodovine v Notranjskem parku.

Reševanje rib sicer za tamkajšnje ribiče ni redek pojav, vendar se, po besedah Tratnika, začne običajno kasneje.

"Običajno Cerkniško jezero presahne v maju in na začetku junija, letos pa se je reševanje rib začelo veliko prej," dodaja Tratnik.

Dveh tako zgodnjih akcij v letu niso izvedli že desetletja. Skupno so v tem času rešili okoli pet tisoč rib, s skupno težo med dvema in tremi tonami.

Reševanje rib skozi objektiv Tineta Šubica:

Fotogalerija

1

 / 20

Kako poteka reševanje?

Celotno reševanje rib traja več ur. Od spremljanja vodostaja in na koncu pospravljanja ter umivanja celotne opreme. Foto: Tine Šubic Celotno reševanje enega jezerskega območja traja skoraj celo noč. Ekipe ribičev, pri tokratnem reševanju je sodelovalo med 40 in 50 članov, imajo razdeljene požiralnike, ki jih spremljajo. Večinoma gre za domačine, ki "živijo z jezerom." Ko vodostaj jezera pade pod določeno mejo, se odpravijo na lokacijo in opazujejo, nato pa se začne selitev rešenih rib.

"Čista akcija, ko so ribe na suhem, traja približno pol ure. Več ur pa je čakanja, spremljanja vodostaja, pospravljanja opreme in ostalih spremljevalnih stvari," dodaja Tratnik.

Ribe s terenskim vozilom, kjer imajo rezervoar z vodo in dodanim kisikom, prepeljejo v umetni ribnik Rešeto. "Ko jezero presahne, tam ostane vodna oaza," pripoveduje Tratnik.

"S tem, kar imamo, moramo skrbno in preudarno ravnati"

Pri reševanju namenjajo ribiči največ skrbi trem domorodnim vrstam. To so ščuke, ki veljajo za najbolj cenjeno ribo v Cerkniškem jezeru, linji in kleni.

"Marsikdo se verjetno ob tem vpraša, zakaj to sploh počnemo. Če se ribe ne bi nosile v ribnik, bi se populacije domorodnih rib tako zmanjšale, da bi bile ogrožene. S tem, kar imamo, moramo skrbno in preudarno ravnati," opozarja Tratnik. Tujerodne ribe so v jezeru v preteklosti naselili predvsem zaradi povečanega obsega športnega ribolova.

"Tujerodne večinoma pustimo in so v nekem normalnem življenjskem ciklu hrana za vidre, ptice, medvede, volkove, ki jih tako ali tako jedo," razlaga Tratnik.

Dejvid Tratnik, tajnik Ribiške družine Cerknica. Foto: Osebni arhiv

Dolga tradicija reševanja

Reševanje oziroma seljenje rib je cerkniškim ribičem že v navadi, saj se s tem ukvarjajo že od leta 1956. Od takrat naprej pa se je tudi kakšno leto že zgodilo, da jezero ni presahnilo. Še par stoletij pred tem je Janez Vajkard Valvasor v enem najpomembnejših znanstvenih delih o Kranjski zapisal, da Cerkniško jezero ni presahnilo tudi sedem let.

"Če je januarja in februarja ogromno snega, se potem v marcu in aprilu, ko se topi, vzdržuje vodostaj jezera dovolj visoko kar dolgo časa. Če zapade veliko snega na območju Javornikov in Snežnika, potem je vodostaj dalj časa visok," pa razloge za aktualna presihanja pojasnjuje Tratnik.

Ob tem dodaja, da je vode v Cerkniškem jezeru vsako leto manj. Za to obstajata dva ključna razloga. "Globalno segrevanje in pa v preteklosti želje kmetov po izsuševanju jezera za pridobitev obdelovalnih površin," pravi Tratnik.