Torek,
5. 7. 2011,
17.00

Osveženo pred

4 leta, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Zvonko Černač policija

Torek, 5. 7. 2011, 17.00

4 leta, 2 meseca

Černač: Oblast parlamentarni nadzor dojema kot nepotrebno motnjo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
"Aktualna oblast parlamentarnega nadzora ne sprejema kot enega od mehanizmov za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavijo v okviru nadzorovanih institucij."

Tako je dejal predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvonko Černač, ki je še dodal, da aktualna oblast nadzor sprejema kot nepotrebno motnjo. "Oblast si je v celoti politično podredila policijo" Komisija je zaključila z obravnavo poročila o delu komisije za leto 2010, ki ga bo v sprejemanje poslala državnemu zboru. Kot je o predlogu poročila povedal Černač, si je oblast "v celoti politično podredila policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), parlamentarni nadzor je zanjo moteč in nepotreben". "Policija in pravosodje sta podrejena eni politični stranki" Temu stališču po njegovih besedah pritrjuje več primerov. Dejal je, da je denimo ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal večkrat poskušala diskreditirati predsednika in člana komisije. Izpostavil je tudi, da sta "policija in pravosodje podrejena eni politični stranki, nad delovanjem policije pa ni neodvisnega nadzora".

Posebni preiskovalni ukrepi se ne uporabljajo vedno v skladu z njihovim namenom, pač pa se v posameznih primerih po prepričanju Černača "zlorabljajo in služijo kot pomoč za diskreditacijo posameznikov." V poročilu so med drugim omenjeni primeri nepovezanega poslanca Andreja Magajne ter županov Murske Sobote in Maribora Antona Štihca in Franca Kanglerja.

Černač: Direktor Sove se je postavil nad zakon Preiskovanje "nadaljevanke Patria" po njegovi oceni poteka v smeri, ki v ničemer ne bi razjasnila domnevnih kaznivih dejanj, direktor Sove pa je bil zamenjan "na podlagi laži iz anonimke". Černač je opozoril tudi na "oviranje in preprečevanje parlamentarnega nadzora" ter "ignoriranje opozoril o protipravnem ravnanju". Do obojega je po njegovem prišlo v primerih arhivov nekdanje Službe državne varnosti. Kot je dejal, se je direktor Sove Sebastjan Selan namreč v nekem trenutku postavil nad zakon in nadzorne institucije.

"Neposredni učinek takih ravnanj je prevladujoče mnenje v družbi, da nad temi službami ni nadzora in da se prisluškuje vsem in vsakomur," je poudaril Černač. Dodatno nezaupanje pa po njegovih besedah zbujajo predvidene spremembe zakonodaje, ki "naj bi še razširile možnost vdora v zasebnost posameznikov s pregledovanjem njihovih telefonskih in ostalih komunikacij, tudi če niso ničesar osumljeni".

Komisija je v sprejem DZ predlagala štiri sklepe Na podlagi poročila je komisija v sprejem DZ predlagala štiri sklepe. S prvim naj bi poslanci predlog poročila podprli, v drugem pa naj bi izrazili zaskrbljenost nad primeri, iz katerih izhaja "dvom v neodvisnost in strokovnost nekaterih nadzorovanih služb". Tretji sklep govori o zaskrbljenosti zaradi "omejevanja oz. preprečevanja parlamentarnega nadzora" in nad tem, da se je direktor Sove "postavil nad zakon". Z zadnjim sklepom pa naj bi DZ izrazil pričakovanje, da bodo nadzorovane institucije parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele kot "prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti teh služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije".

Predstavnikov Zares in SD na sejo komisije ni bilo Kot je še povedal Černač, je bilo poročilo sprejeto "soglasno ob abstinenci predstavnikov Zaresa in SD, ki se za odsotnost nista opravičila", in ob odsotnosti predstavnika DeSUS, ki se je za odsotnost opravičil. Komisijo sicer sestavlja sedem članov, poleg omenjenih še dva predstavnika SDS ter po en predstavnik SLS in SNS.

Černač: Del arhivi iz Sove naj bi premestili Černač je sicer v odgovoru na novinarsko vprašanje tudi pojasnil, da naj bi se po njegovih informacijah uresničilo zagotovilo vlade, da se bo del arhivov, ki se je doslej nahajal v kletnih prostorih Sove, premestil v prostore Arhiva Slovenije.