Sobota, 5. 7. 2025, 7.56
3 tedne
Analitik Lisjak Gabrijelčič: Celotna situacija v Sloveniji spominja na brexit
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,94
Analitiki opozarjajo, da sta napovedana referenduma o povišanju obrambnih izdatkov in članstvu v Natu popolnoma nepremišljena.
Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je od celotne politike skrajno neodgovorno, kako nepremišljeno je pristopila k pobudam za kar dva obrambna referenduma. O obeh je sicer še veliko neznank, opozarja pa, da je precej nepredvidljiv tudi njun izid in s tem posledice. Obramboslovka Jelena Juvan pa pravi, da je resnično neverjetno in neodgovorno, da ob tem, ko Rusija kaže svojo moč v vojni z Ukrajino, na Balkanu pa so razmere nestabilne, v Sloveniji napovedujemo referenduma o članstvu v Natu in obrambnih izdatkih.
Državni zbor je v petek najprej na predlog Levice podprl razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda. V slednji so po glasovanju sporočili, da bodo prihodnji teden vložili predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.
Analitik Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na strahovito neodgovornost opozicije, ki je, kljub temu da "nasprotuje tezi predlagateljev referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, podprla ta referendum izključno zato, da gre proti vladi".
Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pravi, da ga celotna situacija spominja na brexit. Tudi takrat je bila namreč odločitev o referendumu, na katerem so se nato Britanci odločili za izstop iz EU, sprejeta zelo rokohitrsko, na podlagi dnevnopolitičnih in volilnih računic. "In tako kot se je takrat celo kraljestvo kot mesečnik podalo v to kot v Brueglovi sliki, ko slepec vodi slepe, se je zdaj nam zgodilo, da smo se v enem parlamentarnem večeru zbudili z dvema referendumoma na ključno temo evropske politične razprave brez vsakršne priprave, brez vsakršne strategije komunikacije. To je strahovito neodgovorno," je poudaril v pogovoru za STA.
Levica se gre opozicijo znotraj vlade, opozicija pa ...
Pri tem neodgovorno ravnanje vidi pri vseh akterjih te referendumske slike, začenši z Levico, ki je "v predvolilnem letu začela delati opozicijo znotraj vlade", sledita potem preostali koalicijski partnerici, zlasti Svoboda s svojo siceršnjo politiko in nenazadnje z napovedjo predloga referenduma glede članstva v Natu.
In potem je tu tudi "strahovita neodgovornost opozicije, ki je, kljub temu da nasprotuje tezi predlagateljev referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, podprla ta referendum izključno zato, da gre proti vladi". "Torej absolutno nič državniškega razmišljanja, nobene strategije," je očital tudi njim.
"Patetična scena se je odvila pred našimi očmi in tudi mi gremo kot mesečniki v nekaj, za kar absolutno ne vemo, kakšen bo izid. Še največja sreča je, da govorimo o posvetovalnih referendumih, ampak kljub temu utegne biti simbolna politična škoda enormna," je strnil.
"Gibanje Svoboda ne more dobiti referenduma o Natu"
Ob tem je opozoril, da Gibanje Svoboda s svojimi volivci ne more dobiti referenduma o Natu. In če bi denimo opozicija pozvala svoje volivce k bojkotu, kot je to storil premier Robert Golob na zadnjem referendumu, "četudi bi bilo to seveda izjemno nedržavotvorno dejanje, potem se temu referendumu slabo piše", svari. Če bi ga podprla, pa lahko prav SDS iz tega izide kot zmagovalka.
Še mnogo bolj verjetno pa je, da bo ta referendum k aktivaciji spodbudil celo vrsto zunajparlamentarnih akterjev. Tako se utegne zgoditi podobno, kot se je zgodilo v Združenem kraljestvu, torej da bi neki referendum, ki ima v DZ morda šibko podporo, dobil močnejšo podporo v civilni družbi. "Zato absolutno ne bi tudi prejudiciral, kakšni bodo rezultati tega referenduma, to je popolnoma nepremišljen skok v neznano," je zatrdil.
Sicer še ni odločeno, ali referendum o članstvu v Natu sploh bo, o tem mora odločiti še DZ, in če ja, kdaj bo. A če bosta izvedena oba, Lisjak Gabrijelčič pričakuje, da bosta vplivala drug na drugega.
Obenem lahko referenduma, ki bosta signalizirala razkol znotraj vladnih strank, vplivata na prihajajoče volitve. Lahko pa sta tudi "odlična odskočna deska za kakšen novi politični projekt, recimo bolj populistične narave", meni Lisjak Gabrijelčič.
Levica in SD to storili po blamaži z vladnimi gradivi
Obramboslovka Jelena Juvan se boji, da nobena od strani, tudi predlagateljici referendumov, ne bo sposobna volivcem jasno predstaviti tako prednosti članstva v Natu kot tudi možnih alternativ.
Obramboslovka Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, meni, da verjetno do vsega tega sploh ne bi prišlo, če ne bi bile volitve pred vrati.
Po eni strani se ji zdi, da se želita z referendumom o obrambnih izdatkih stranki Levica in SD "izvleči iz situacije, v kateri sta se znašli, ker očitno ministri ne berejo vladnih gradiv". Po drugi strani pa je bil presenetljiv tudi odgovor Svobode, ki napoveduje vložitev predloga za referendum o članstvu v Natu.
Če bosta referenduma peljala v neko široko razpravo o krepitvi obrambnih izdatkov in o nadaljnjem oboroževanju Slovenske vojske ali pa članstva v Natu, ki bo temeljila na izključno strokovnih argumentih, je to lahko tudi pozitivna stvar, pravi. A obenem dodaja, da v to ne verjame, saj se v Sloveniji tovrstne razprave odvijajo praviloma izključno po strankarskih razmejitvah. Zato se boji, da nobena od strani, tudi predlagateljici referendumov, ne bo sposobna volivcem jasno predstaviti tako prednosti članstva v Natu kot tudi možnih alternativ.
Kaj je sploh alternativa Natu?
"Zdi se, kot da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu. Resnično upam, da nekdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne mislijo, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje," je opozorila Juvan v pogovoru za STA.
Po njenih besedah se moramo vprašati tudi, ali Slovenija s svojo majhnostjo in geostrateško lego, ko je obkrožena večinoma s članicami Nata, obenem pa je v neposredni bližini Zahodnega Balkana, kjer so razmere precej nestabilne, sploh želi biti izolirana. "Nato se je v preteklosti pokazal kot učinkovit garant varnosti, miru, tudi v državah nekdanje Jugoslavije, razmere pa so danes v bistvu izjemno nestabilne. In v takšnih razmerah bi se šli mi neke velike mirovnike in izstopali iz Nata. To je v bistvu izjemno neodgovorno do nas in do prihodnjih generacij," je dejala.
Prepričana je, da bo z referendumoma dodatno na preizkušnji verodostojnost Slovenije. "Že javnomnenjske raziskave v zadnjih letih, ki nas postavljajo izmed vseh članic na sam rep glede podpore, seveda vplivajo tudi na našo kredibilnost, pa ne samo v zavezništvu, ampak tudi širše v mednarodni skupnosti," je opozorila.
