O tem, da je slovenščina jezik, ki pozna največ narečij, ni dvoma. Da pa idrijsko narečje ne obstaja, se Idrijci, s katerimi smo se pogovarjali na Toyota Tour 2011, niso povsem strinjali …
Slovenščina s svojo bogato narečno razčlenjenostjo je pravi izziv, ob katerega trčijo vsaj tujci, ki se učijo slovenščine – če na tečaju še nekako gre, pa jim ni pomoči, ko se odpravijo iz osrednje Slovenije in slišijo jezik, ki ni prav nič podoben tistemu iz šolskih klopi. Ne pravijo zastonj Vsaka slovenska vas ima svoj glas, kar smo ugotovili tudi v Idriji, kjer naj bi govorili cerkljansko narečje, a kot pravijo sami, se s sosedi iz Cerknega ne bi dobro razumeli.
Več kot 40 narečij
Razlogi za veliko število slovenskih narečij, imamo jih namreč več kot 40, so skoraj tako pestri kot narečja, najpomembnejša pa sta zgodovinski – že naselitev slovenskega prostora se je dogajala z dveh strani – in geografski: slovensko ozemlje je reliefno tako razčlenjeno, da so bili stiki med prebivalci nekoč precej oteženi, zato so še posebej narečja ozkih dolin in odmaknjenih predelov do danes ostala praktično v nespremenjeni, arhaični obliki.
Rovtarska narečna skupina
Je najmlajša med narečnimi skupinami, saj je nastala po naselitvi nemških in slovenskih kolonistov z Bavarske, Tirolske in Karantanije. Rovtarska se imenuje po nemški besedi reuten, ki pomeni krčiti (gozdove in pridobivati plodno zemljo). Redko naseljeno in z gozdom poraslo Idrijsko-cerkljansko hribovje so namreč v 11. in 12. stoletju freisinški škofje naseljevali s kolonisti, ki so skrčili gozdove in tu zaživeli. Iz mešanice govora avtohtonih Slovencev in priseljencev, ki so se sčasoma slovenizirali, se je izoblikovala rovtarska narečna skupina s šestimi narečji: tolminskim, cerkljanskim, poljanskim, škofjeloškim, črnovrškim in horjulskim.
Po čem boste spoznali idrijski govor?
V prvi vrsti vam ne bo ušla posebna izgovorjava soglasnika g, ki ga v idrijskem govoru izgovarjajo bliže glasu h in ga narečjeslovci označujejo kar z grško γ (a mi pomaγaš – ne pomeni, ali mi pomahaš, ampak ali mi pomagaš). Prav tako boste opazili glas e, ki ga boste slišali bolj kot i (dilat – delat). Akanje pa je tista posebnost (ne le idrijskega govora), kjer namesto pričakovanega o izgovarjajo a (ablak – oblak). Zaradi nemške kolonizacije je v idrijskem slovarju veliko besed, ki izhajajo iz nemščine (nahkastl – nočna omarica).
Nejc Sedej, mladi imitator radia Ga Ga iz Idrije, nam je natrosil še lep kupček idrijskih besed, te večinoma označujejo človeka, ki spije preveč gajsta (žganih pijač) oziroma idrijskega geruša. Tako bi se lahko oglas, ki svari pred vožnjo pod vplivom alkohola, po idrijsko glasil kar: "Naberluzgani ne sedajte za volan!" Morda bi pa delovalo …