"Če pade schengen, bo to katastrofa za avtoprevoznike in slovensko gospodarstvo" (infografika)

Neenotni pogledi držav članic EU na reševanje migrantske krize in njihovi različni pristopi pri zaščiti državnih meja v zadnjih mesecih spodbujajo razprave o tem, da bi schengensko območje lahko razpadlo.

Konec schengna bi lahko bil za Evropsko unijo gospodarsko poguben, v študiji ugotavlja vplivni francoski vladni think-tank France Strategie. Popolna ukinitev prostega pretoka blaga, storitev in ljudi, ki je eden največjih dosežkov EU, bi po navedbah France Strategie evropske države stala sto milijard letno. V primeru popolne ukinitve schengenskega režima bi se gospodarska menjava med evropskimi državami zmanjšala za od 10 do 20 odstotkov, kar bi povzročilo 0,8-odstotni padec evropskega BDP.

Največjo škodo bi imele Nemčija, Italija, Španija Nemčiji bi ukinitev schengenskega območja povzročila za 28 milijard evrov škode, 13 milijard evrov škode bi utrpela Italija, deset milijard evrov Španija in šest milijard evrov Nizozemska, ugotavljajo avtorji študije.

Začasna ukinitev bi po drugi strani vplivala predvsem na dnevni turizem in turizem ob koncih tedna (padec za pet odstotkov in 2,5 odstotka), čezmejno delo in avtoprevoznike.

Prve posledice začasne zamrznitve schengenskega režima so že vidne Potem ko je Danska uvedla kontrolo dokumentov na svojih mejah, se je za dnevne migrante, ki potujejo med Köbenhavnom in Helsingborgom na Švedskem, potovalni čas povečal za slabo uro. S tem pa so povezani tudi visoki stroški. Danski davkoplačevalci za kontrolo dokumentov oseb, ki potujejo prek železniške postaje v Köbenhavnu na Švedsko dnevno odšteje 150 tisoč evrov.

Tovornjaki za prečkanje francosko-belgijske meje v povprečju čakajo dobre pol ure. Na letališču v finskem glavnem mestu so morali povečati število mejnih policistov, da bi zmanjšali večurne čakalne vrste za vstop v državo, potem ko so znova uvedli obvezno kontrolo dokumentov tudi za državljane, ki prihajajo iz držav schengenskega območja.

Desetminutno čakanje tovornjakov na meji po oceni francoskega think-tanka evropskemu gospodarstvu v letu dni povzroči za 1,2 milijarde evrov škode. Kot ugotavljajo v študiji, bi najkrajšo potegnile manjše države, kot je Slovenija, ki je močno vpeta v mednarodne trgovinske tokove in glavnino poslovanja ustvari z državami EU. Po podatkih statističnega urada Slovenija skoraj tri četrtine blaga izvozi v države EU.

Ukinitev schengna bi bila za avtoprevoznike katastrofa Ukinitev schengenskega režima bi bila za slovenske avtoprevoznike pogubna, poudarja vodja sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Andrej Klobasa. "Mene in prevoznike v Sloveniji ni strah, da bi schengen padel. Če bi se to zgodilo, bi to bila katastrofa za avtoprevoznike in tudi slovensko gospodarstvo."

Opozarja, da bi morebitna ponovna uvedba mejnih kontrol močno povečala njihove stroške. "Če smo do zdaj neki prevoz opravili za približno tisoč evrov, bomo po ponovni vzpostavitvi meje za isto pot imeli 1500 evrov stroškov," poudarja Klobasa.

Schengen ima izrazito pozitivne učinke Kot poudarja ekonomist Anže Burger s FDV, so z nedavno raziskavo Davis in Gift (The World Economy 2014) ocenili, da je imel schengenski sporazum izrazito pozitivne učinke na povečanje čezmejnih migracij in trgovine.

"Migranti schengenskih članic so v gostiteljicah povečali povpraševanje po dobrinah iz držav izvora, povečali trgovinske tokove zaradi poznavanja proizvajalcev iz držav izvora in znižali transakcijske stroške uvoza in izvoza prek svojih socialnih omrežij."

V Sloveniji na udaru turizem in dnevni migranti Burger pravi, da bi ukinitev schengna za Slovenijo na srednji rok pomenila zmanjšanje trgovine s preostalimi članicami območja. Ocenjuje, da bi negativen učinek občutil zlasti sektor turizma, posledice pa bi občutili tudi dnevni migranti iz Slovenije, ki odhajajo na delo v sosednje države.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da če bi se zgolj vsak deseti Italijan ali Avstrijec odločila, da zaradi meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 milijonov evrov izpada na področju turistične dejavnosti.

Velik negativen učinek ukinitve schengna pa bi bil po Burgerjevi oceni simbolne narave, saj je prav prosto gibanje ljudi znotraj območja ena izmed najbolj praktičnih in opaznih koristi skupnega evropskega trga.