"Če izumrejo čebele, človeštvu preostanejo še štiri leta življenja" #video

Trendi Poslikava panjskih končnic je slovenska posebnost #video

Če so za najpomembnejše opraševalce dolgo veljale medonosne čebele, je danes jasno, da so divji opraševalci, na primer čmrlji, pogosto bolj učinkoviti. V Evropi je bilo do zdaj odkritih 68 vrst čmrljev, ki spadajo med divje čebele, od katerih pa kar četrtini grozi izumrtje.

Najpogostejši razlog so podnebne spremembe, po napovedih naj bi do konca stoletja izginili s polovice evropskega ozemlja. Skoraj tretjina svetovnega kmetijskega pridelka je odvisnega od živalskega opraševanja, ki ga v skoraj 90 odstotkih opravijo čebele. 

Ogroženi tudi divje čebele in čmrlji

"Če izumrejo čebele, človeštvu preostanejo še štiri leta življenja," je napoved Alberta Einsteina izpred več desetletij. Danes niso ogrožene le medonosne oziroma domače čebele, pač pa tudi divje čebele in čmrlji. Razlogov za to je več. Kot pojasnjuje Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, bi lahko z izumrtjem čebel nastalo pomanjkanje hrane, kot posledica intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb. "Potem so tu še bolezni, ki so prišle k nam, in pesticidi," dodaja Bevk.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo zato začenjajo opazovanje divjih čebel v Sloveniji. A za analizo jih bo najprej treba ujeti. 

Past zaradi svojega videza privablja divje čebele, še posebej pa čmrlje. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Rezultate bodo nato analizirali v laboratoriju. Sodelovali bodo z biološkim inštitutom ZRC SAZU, kjer želijo analizirati nekaj, česar morda ne bi pričakovali. "Menimo, da pajkove mreže delujejo kot neki pasivni zračni filtri. Se pravi, da se na pajkovih mrežah nabirajo genetski ostanki," pojasnjuje Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.

In tako se nanje ujame recimo pelod rastlin ali pa majhni delci žuželk, ki se zadenejo ob mreže. Pri nas in po svetu opazovanja opraševalcev praktično ni, ker to zahteva čas in denar. A najti bi morali oboje. ''Opraševalci so zelo pomembni tako za kmetijstvo, torej za pridelavo hrane, kot za naravo, torej za biodiverziteto," pojasnjuje Bevk.

Podobnemu mnenju se pridružuje tudi Gregorič: ''Imajo ključno vlogo v delovanju vseh ekosistemov, tudi če ne moremo pokazati, kaj nam zdaj koristi.'' Koristi od projekta pa pričakujejo raziskovalci obeh univerz, ki upajo, da bodo imeli po koncu triletnega projekta v rokah tudi rešitve.