Petek, 13. 1. 2017, 11.33
7 let, 2 meseca
Roka vendarle ne bodo dosegli v celoti
Brezpapirnato naročanje v zdravstvu z napako
eNaročanje bi moralo v slovenskem zdravstvu zaživeti 15. januarja, vendar nekatere zdravstvene ustanove še niso vključene v nov sistem, zato bodo zdravniki pacientom prisiljeni še naprej izdajati dve napotnici – elektronsko in papirnato.
Nov sistem eNaročanja predvideva, da bi se lahko bolniki sami naročali na zdravstvene storitve. Sistem bo na enem mestu združil vse potrebne informacije, ki jih bolnik potrebuje:
- podatke o izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo določeno zdravstveno storitev,
- podatke o čakalnih dobah, ki bodo osveženi in posodobljeni vsako uro.
Za uporabljanje novega sistema bo potrebno poznavanje digitalnega sveta, česar vsi uporabniki slovenskega zdravstva vendarle ne obvladajo ali pa do njega sploh nimajo dostopa, zato bodo še naprej na razpolago tudi "stari" načini naročanja, to je po telefonu in osebno.
Projekt eNaročanja vodi Nacionalni inštitut za javno zdravstvo.
Morda vas zanima še:
V katerih lekarnah vam bodo v nočnih urah zaračunali dodatno takso?
Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?
Kaj prinaša nov sistem? Predvsem transparentnost!
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je nosilec projekta, pravijo, da bo eNaročanje državljanom omogočilo boljši pregled nad tem, kdo izvaja zdravstvene storitve v celotni Sloveniji. Na osnovi prikazanih ažurnih čakalnih dob in prvih prostih terminov, ki jih bodo tekoče osveževali, bodo uporabniki zdravstvenih storitev dobili možnost samostojnega naročanja na termin pri izvajalcu z najkrajšo čakalno dobo. Termin in izvajalca bodo pod določenimi pogoji lahko tudi spremenili, vse bodo lahko preverili kar od doma oziroma od koderkoli drugod, kjer so bodo lahko ustrezno povezali v sistem.
Tudi če državljani ne bodo imeli eNapotnice, na osnovi katere bi se naročili na izvedbo neke storitve, bodo prek portala čakalnih dob vsak trenutek lahko preverili prve proste termine pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti za vse storitve, ki jih ti izvajajo.
Pretok podatkov se je začel decembra 2015
Kdaj bo eNaročanje v celoti zaživelo – zdaj namreč tisti izvajalci, ki so vključeni v sistem, izdajajo tako elektronsko kot papirnato napotnico –, še ni popolnoma jasno, čeprav se je napovedovalo za nedeljo, 15. januarja.
Zapletlo se je, ker jim v sistem še ni uspelo vključiti vseh ustanov. Podatke so z ministrstva za zdravje na NIJZ začeli prenašati decembra 2015.
Skoraj četrtina izvajalcev še ni vključena v sistem
Med tistimi, ki še niso pripravljeni na nov sistem, je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Od vseh izvajalcev, ki ponujajo zdravstvene storitve na bolnišnično-specialistični ravni in na terciarni ravni, je bilo konec lanskega leta v sistem eNaročanja vključenih 431 izvajalcev, medtem ko se jih 131 še ni vključilo.
Med njimi so predvsem koncesionarji, med javnimi zavodi pa trenutno še niso vključeni Onkološki inštitut Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo in Klinika za nuklearno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
NIJZ točnih vzrokov za zamude oziroma izpade pri vključevanju posameznih izvajalcev ne pozna. Ob tem pa dodaja, da večina težav izhaja iz potrebe po vključevanju eNaročanja v delovne procese pri izvajalcih, vključno s povezovanjem novega šifranta storitev z urniki pri izvajalcih.
Tako tudi ne morejo napovedati, kdaj se bodo vsi izvajalci sposobni vključiti v eNaročanje v tolikšni meri, da papirnate napotnice ne bo več treba tiskati.
Ker torej vsi izvajalci še niso vključeni v eNaročanje, še ni omogočeno brezpapirnato naročanje na zdravstvene storitve, saj napotnica v papirnati obliki bolnikom omogoča naročanje tudi pri izvajalcih, ki v eNaročanje še niso vključeni.
Tudi na Hrvaškem otroške bolezni pri uvedbi e-napotnic
Hrvaško ministrstvo za zdravstvo se rado pohvali, da so pri informatizaciji zdravstva v evropskem vrhu, kar dokazujejo tudi s tem, da so sistem e-napotnic uvedli že lani. Tudi pri jugovzhodnih sosedih ni šlo brez težav, kajti po uradnem zagonu sistema se je v nekaterih bolnišnicah, celo nekaterih največjih zagrebških, še vedno dogajalo, da so zavračali e-napotnice in od pacientov pred sprejemom zahtevali, da se po papirnate napotnice vrnejo zdravniku, ki jih je tja napotil.
Takratne utemeljitve so bile neredko bizarne: Večernji list je poročal o primeru pacientke, ki se je morala vrniti po papirnato napotnico, ker velika zagrebška bolnišnica ni imela možnosti tiska na format A5, temveč le na A4 – toda čemu sploh tiskanje?
2