Nedelja, 15. 10. 2023, 9.19
1 leto, 1 mesec
zgodbe navdiha
"Brez tega objekta Zveze paraplegikov Slovenije bi bilo življenje okrnjeno"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Nastanitveni in glavni del Doma paraplegikov v Pacugu
Zveza paraplegikov Slovenije je z Domom paraplegikov v Pacugu nad Fieso dobila enega ključnih objektov, ki izboljšujejo kvaliteto življenja para- in tetraplegikov v državi. A pot do tega rehabilitacijskega objekta, ki lajša življenje tako invalidom kot njihovim svojcem, nikakor ni bila ne lahka ne samoumevna.
Zveza paraplegikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1979 kot nadgradnja takratnega Društva paraplegikov Slovenije, ki se je formiralo iz Sekcije paraplegikov in tetraplegikov. Danes kot krovna organizacija združuje devet slovenskih pokrajinskih društev paraplegikov in šteje približno 1.100 članov.
Skoraj 20 let gradnje
Namen Zveze paraplegikov Slovenije je združevanje ljudi s poškodbami ali obolenji hrbtenjače. To je izredno huda oblika invalidnosti, še hujše pa so njene posledice, kot so nevarne preležanine, obolenja urotrakta in skrajno neprijetne težave z inkontinenco.
Paraplegiki in tetraplegiki zato nujno potrebujejo razne rehabilitacije, ki krepijo telesne aktivnosti. Tega se je zavedal tudi prvi in častni predsednik zveze Ivan Peršak, ki je skupaj z ostalimi vizionarji načrtoval gradnjo Doma paraplegikov v Pacugu nad Fieso.
Gradnja, ki se je pričela leta 2000, je bila leta 2004 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ustavljena. "Slovenski paraplegiki in tetraplegiki pa smo, tako kot drugi invalidi, želeli imeti samo svoj kotiček morja na slovenski obali in pod slovenskim soncem," pojasnjujejo na zvezi.
Tako se je gradilo Dom paraplegikov v Pacugu.
Po dolgih letih negotovih pričakovanj je vajeti prevzela zveza paraplegikov sama in z lastnimi sredstvi ter pomočjo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho) dokončala načrte prvih vizionarjev.
V domu tako že od leta 2006 potekajo različne aktivnosti zveze in društev paraplegikov. Dolgoletni cilj slovenskih para- in tetraplegikov pa se je dokončno uresničil z dograditvijo nastanitvenega objekta leta 2016.
Predsednik zveze Dane Kastelic že od leta 2008 motivacijo za opravljanje svojega poslanstva črpa iz "lastne izkušnje z invalidnostjo in želje po soustvarjanju boljše družbe ter izboljševanju življenj posameznikov". Iz tega razloga so v času predsedovanja Kastelica poskrbeli za sistemske spremembe, ki so pozitivno vplivale na vse gibalno ovirane državljane Slovenije. Ves čas in trud pa je povrnjen s spremljanjem članov, ki s pomočjo Zveze premagujejo ovire na poti do samostojnega življenja.
Obnovitvena rehabilitacija utrjuje psihofizične aktivnosti
Glavna dejavnost Doma je skupinska obnovitvena rehabilitacija, ki se v manjšem obsegu izvaja že od leta 2013. V Domu, ki je središče zdravja in počitka, je skupno 24 sob, zdravniška ordinacija, garaža, terasa in bazen z morsko vodo.
Nastanitveni del pa se ponaša s konferenčno sobo, finsko savno, fitnesom in masažno sobo. Objekti, specifično funkcionalno urejeni za goste na invalidskih vozičkih (stropna dvigala, sobna dvigala, tuširni stoli, trapezi, držala), so prostorsko umeščeni na 5.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Strokovna vodja za izvajanje osebne asistence Špela Šušteršič poudarja, da je "ohranjanje zdravja in preprečevanje nadaljnjih zapletov pri paraplegikih in tetraplegikih glavni rezultat vsakoletne obnovitvene rehabilitacije". To pa je ključnega pomena pri omogočanju kvalitetnega življenja članov.
Obnovitvena rehabilitacija je za para- in tetraplegike ključnega pomena.
Nad domom so navdušeni tudi njegovi člani. Tetraplegik Peter Planinšek: "Obnovitvena rehabilitacija je za nas, tetraplegike, izrednega pomena, ker smo le tako vsaj enkrat letno deležni celovite rehabilitacije. Poleg zdravstvenih strokovnjakov, ki med drugim vključujejo fizioterapevte in maserje, je še zlasti pomembno tudi druženje kot oblika socialne opore in psihološka podpora. Osebno dajem prednost rehabilitaciji v Pacugu, saj gre za manjše skupine ljudi in je tako pristop bolj celosten in domač. Prav tako so nastanitveni prostori za najtežje tetraplegike prilagojeni z osebnimi dvigali, česar druga slovenska zdravilišča ne omogočajo. V kolikor bo v prihodnje še omogočeno spremstvo za najtežje tetraplegike, se bom obnovitvenih rehabilitacij z veseljem udeleževal. Nenazadnje se osebno veliko bolje počutim."
Vsakoletna obnovitvena rehabilitacija poteka od maja do oktobra, uporabnikom pa so v tem času na voljo različne terapije. Denimo individualno razgibavanje spodnjih ali zgornjih okončin, delna ali celotna masaža telesa ali protibolečinska terapija (elektro, magnetna, ali laserska).
Na voljo so tudi skupinske vadbe, prav tako pa je možna uporaba fitnesa in bazena po predhodnem dogovoru z zdravnikom. "Vsakoletna obnovitvena terapija predstavlja eno največjih dobrin, ki nam jih nudi družba," pojasnjujejo na Zvezi.
Namen obnovitvene rehabilitacije je ohranjanje in preprečevanje zapletov po poškodbi ali bolezni, nudenje spremstva tetraplegikom in starejšim od 75 let ter nadgradnja medicinskih in drugih fizioterapevtskih rehabilitacij.
Bistvo programa je, da se uporabniki naučijo izvajati vaje, ki jih bodo izvajali tudi po zaključeni rehabilitaciji. Le tako bodo lahko ohranjali preostale, neprizadete telesne funkcije.
Doma paraplegikov v Pacugu nad Fieso
Poleg tega v sklopu programa skrbijo za večjo socialno vključenost invalidov ter organizirajo strokovna srečanja izvajalcev obnovitvene rehabilitacije in spremljevalcev. Zveza izvaja tudi eno- ali večdnevna bivanja in tečaje ter organizira mednarodna srečanja s tujimi para- in tetraplegiki, katerih namen je ohranjevanje zdravja.
Sredstva Fundacije Fiho so izrednega pomena
"Velika večina naših članov živi pri svojih družinah in največkrat na njihovih bremenih. Zato večkrat potrebujejo individualno obravnavo. Vse to jim Zveza paraplegikov Slovenije s programi in po svojih zmožnostih že zdaj zagotavlja, z Domom pa smo kvaliteto tovrstnega izvajanja le še nadgradili."
Pomembno vlogo pa igrajo tudi kombinirana vozila, s pomočjo katerih lokalna društva opravljajo prilagojene prevoze po celi Sloveniji. "Izrednega pomena pa je, da lahko s sredstvi Fundacije Fiho kupimo kombinirana vozila, ki nam jih fundacija financira že vsa leta," so pojasnili na zvezi. Dodali so še, da se s prevozi posamezniku omogoči vključitev v svoje okolje in socialno življenje. "Obenem pa tudi v posebne socialne programe, ki jih financira Fundacija Fiho in s tem preprečuje osamljenost in spodbuja vključenost v družbo."
Dane Kastelic poudarja, da lahko le s pomočjo Fiha svojim članom zagotavljajo samostojnost in enakopravno vključevanje v družbo. "Velikokrat so sredstva Fiha edini vir financiranja, na katerega lahko računamo," še doda. "Zveza je izjemno ponosna in hvaležna, da je Fundacija Fiho prepoznala potrebe paraplegikov in tetraplegikov," pove Špela Šušteršič.
Oktobra letos Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (Fiho) praznuje 25 let svojega delovanja. Fiho je vezni člen, ki skrbi za neposredno pomoč najranljivejšim ljudem, saj (so)financira posebne socialne programe in storitve za reševanje socialnih stisk in težav ter socialnih potreb posameznikov. Portal Siol.net in Fundacija FIHO sta v sodelovanju predstavila več zgodb navdiha – zgodb humanitarnih in invalidskih organizacij, ki s svojimi programi pomagajo najranljivejšim posameznikom v Sloveniji. Objavljali smo jih ob koncih tedna.
