Bratuškova za hitro progo med Dunajem, Ljubljano in Benetkami

S tem se je ministrica odzvala na pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero je skupina akademikov na začetku tega tedna opozorila na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi.

Avtomoto Štajerci siti zastojev: iz Maribora do Ljubljane želijo v 50 minutah

"Menim, da bi Slovenija morala biti pobudnica hitre proge med Dunajem, Ljubljano in Benetkami, prva hitra železniška povezava, ki jo je pri nas treba uvesti, pa bi tako potekala prav med Ljubljano in Mariborom kot dvema največjima slovenskima mestoma," je zapisala.

Posebna skupina bo proučila, kako realna je ideja hitrih povezav

Na ministrstvu za infrastrukturo so dodali, da že zdaj izvajajo in snujejo prometno politiko prav v smeri, kot jo zahtevajo pobudniki iz Maribora. "Uvedli smo že enotno vozovnico za javni potniški promet in financiramo tudi dodatne hitre linije, posodabljamo tudi obstoječe in gradimo nove železniške povezave, da bo več tovora prepeljanega po tirih, hkrati pa bodo povezave med kraji hitrejše, bolj ekonomične ter prijazne do okolja in uporabnikov," so poudarili.

Po napovedih bodo tudi ustanovili posebno delovno skupino, ki bo proučila možnosti hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom ter na drugih relacijah in ocenila strošek uresničitve teh projektov.

Foto: Srdjan Cvjetović

Po mnenju pobude 50 minut med Mariborom in Ljubljano je za krajšo pot med mestoma z vidika trajnostnega razvoja ključna prav vzpostavitev hitre železniške povezave.

Avtomoto Pobudo 50 minut podprla tudi Mestna občina Maribor

Pobudo so spisali raziskovalci ter profesorji s področja humanistike in družboslovja, ki poklicno delujejo v Mariboru in Ljubljani, podpirata pa jo tudi Mestna občina Maribor in stranka Lista kolesarjev in pešcev. "A ni šlo zgolj za naše osebne zgodbe, temveč za stanje, ki smo ga kot humanisti in družboslovci detektirali v družbi. Nezadovoljstvo je že dlje časa in se v času poletnih mesecev zelo skoncentrira. Odločili smo se, da artikuliramo ta problem ter ga ponudimo v javno razpravo in seveda ukrepanje političnim akterjem," je na novinarski konferenci ta teden povedala prvopodpisana pod pobudo Mateja Ratej.

Ponovila je, da je ureditev ustrezne prometne povezave med največjima mestoma v državi predvsem naloga države, zato bi se morala ta takoj lotiti reševanja problema. Na kakšen način ga bodo rešili, je po njenih besedah stvar stroke. V vsakem primeru pa bi bilo treba do konca leta pripraviti akcijski načrt za skrajšanje poti med mestoma, kar so tudi zapisali v pobudi, ki so jo na začetku tega tedna naslovili na vlado.

Kot so danes sporočili iz Liste kolesarjev in pešcev, so pod pobudo začeli tudi zbirati podpise.