Bogovič: Kadrovska doktrina največje stranke je bila preveč strankarsko obarvana

Za SLS je zelo burno obdobje. Nekdanji predsednik in trenutno eden najpopularnejših politikov Radovan Žerjav je napovedal umik iz politike. Stranka je izstopila iz vlade. Občutek v javnosti je bil, da je v stranki precej nezadovoljnih. Sledil je kongres, na katerem ni bilo nobenih presenečenj. Dobili so novega predsednika stranke – dolgoletnega župana Krškega Franca Bogoviča.

Kako spite, odkar ste podpisali odstopno izjavo z ministrskega stolčka? Kot minister bom opravljal svoje delo do zadnjega dne. Sicer nikoli nisem imel težav s spanjem, pa tudi nikoli nisem imel veliko ur na razpolago za spanec.

Tudi dejstvo, da ste postali predsednik SLS, vam ne kvari spanca.

Ne. Mirno spim.

Vas že kaj skrbijo javnomnenjske ankete?

V SLS sem od njenega začetka. Javnomnenjska podpora se nam je na neki ravni stabilizirala. Običajno smo imeli nekoliko nižjo podporo v času mandata kot pa v času volilne kampanje. Z zdajšnjo podporo smo zadovoljni. Tudi trend njene rasti je bil v zadnjih mescih pozitiven.

Ali boste Larisa Gaiserja povabili v svoj tim?

V SLS želimo dati prostor vsem, ki želijo s svojim delom prispevati k delovanju naše stranke. Gaiser je pokazal zanimanje za področje zunanje politike. To je področje, na katerem moramo narediti več. Zlasti glede pozicioniranja SLS znotraj družine krščanskodemokratskih strank. Želimo vzpostaviti dobro sodelovanje z avstrijsko ljudsko stranko in CDU ter po vzoru teh dveh strank razvijati stranko v Sloveniji. Prostor bo za vse, ki želijo za stranko delati na vsebinah in projektih. Zdaj smo v času, ko konstituiramo izvršilni odbor. Dopolniti ga moramo s tistimi sedmimi mesti, ki so v domeni predsednikove odločitve.

Bo v izvršilnem odboru tudi Radovan Žerjav?

Sam ne želi igrati aktivne vloge v organih stranke, zato njega ne bo v tem izboru.

Kako boste v bodoče sodelovali z njim?

Sam sem bil eden tistih, ki sem veliko vložil v to, da je Radovan Žerjav leta 2009 postal predsednik SLS na kongresu v Krškem. Tudi decembra in januarja letos sva precej časa posvetila premisleku, ali ni mogoče njegova odločitev prehitra. Zagotovo je Žerjav pustil velik pečat v SLS in vesel sem, da sem bil kot podpredsednik član te njegove ekipe. Za novo ekipo pa verjamem, da bo sledila poti, ki smo si jo zastavili v prejšnjem mandatu. Žerjava bomo pogrešali pri tem našem delu. Upam pa, da bo po kakšnem tednu ali mesecu, ko se bo malce oddahnil od politike, svoje stališče mogoče spremenil in se aktivneje vključeval v naše delo.

Zakaj je Franc Zagožen govoril o poskusu, da bi vajeti SLS prevzela druga stranka? Ali ste tudi vi imeli tak občutek?

Čas kongresa je sovpadal s tem, da je SLS izstopila iz vlade, da je predsednik vlade dobil nezaupnico v parlamentu in da smo hkrati v SLS iskali novega predsednika. To je čas, ko v velikih strankah, kar SLS zagotovo je, intenzivneje pridejo na plan različna mnenja znotraj stranke. Tako sem razumel posameznike, ki so v času pred kongresom izrazili kakšno nezadovoljstvo oziroma izrazili svoje mnenje. Zadnja dva tedna pred kongresom, ko je bil kandidacijski postopek že končan, smo opravili obhod po vsej Sloveniji in tam smo razrešili marsikatero dilemo. Prof. dr. Zagožna pa ni treba komentirati, saj je gospod z veliko modrosti, in če je kaj takega izjavil, je najbrž tudi nekaj soli v tem.

Vašo stranko lahko pohvalimo, da se je pri članih, ki so bili vpleteni v take ali drugačne nečednosti, odzvala dokaj hitro v primerjavi s preostalimi slovenskimi strankami. Zdi se, da je g. Žerjav na neki točki obupal. Ali boste vi vodili enako politiko?

Član SLS sem od ustanovitve predhodnice Slovenske kmečke zveze 12. maja 1988. Kmalu bo že 25 let vztrajanja v tej stranki. Kalil sem se skozi vse stopnje te politike. Od vodenja krajevne skupnosti, občine, bil sem poslanec in zdaj minister. Tudi v stranki sem opravljal različne funkcije: bil sem član izvršilnega odbora in zadnja štiri leta podpredsednik SLS. Zato je moja prednost, da zelo dobro poznam ustroj naše stranke. To, kar smo se pred štirimi leti z mag. Žerjavom odločili in zastavili, je naša pot za naprej.

To je pot, kjer ne bo prostora za stranpoti. Najbolj kritični bomo do sebe. Ko pa imaš ta merila postavljena pri sebi, jih lahko postaviš tudi drugim. Prihaja čas, ko bodo na to pot morale stopiti vse stranke. Konec koncev nam to govorijo tudi ljudje na ulicah, ki pričakujejo, da bodo nosilci javnih funkcij ravnali etično, da bodo spoštovali pravila igre in da bodo spoštovali pravno državo. To bo naše vodilo za naprej.

Politika se je morala odločiti, namesto da bi nam to bilo samoumevno že pred dvajsetimi leti.

Meni je to jasno že 25 let. Opravljal sem že profesionalne funkcije, bil sem župan občine, v kateri smo imeli po 40 in več milijonov evrov proračuna na leto. Če teh načel ne bi spoštoval, bi mediji zagotovo že poročali o takih stvareh.

Kako vidite pogajanja oziroma sestavljanje nove vlade?

Z razpadom vlade so se zelo hitro pojavili obrisi koalicije, ki se je napovedovala že pred dobrim letom, takoj po predčasnih volitvah decembra 2011. Hitro so se pojavile tudi težave, ki jih vidimo zdaj, in tudi to je na nek način pričakovano. Ocenjujem, da je med temi štirimi strankami in tudi znotraj posameznih strank preveč različnih pogledov na realne težave, ki so pred nami. Ocenjujem tudi, da je to, s čimer se kolegi zdaj ukvarjajo – na primer pogajanja za delitev ministrskih resorjev –, manjši problem. Realni odločilni problemi prihajajo, ko bodo sestavili vlado in bo treba odgovoriti na vprašanja okoli javnofinančnega stanja v državi, mase plač v javnem sektorju in sanacije bančnega sistema. Tam se bo videlo njihovo delo.

Ali menite, da je bila vaša vlada uspešna?

Vlada je delala približno eno leto. Če ocenimo nekaj ključnih projektov, ko smo prvič zmanjšali javno porabo in število zaposlenih v javnem sektorju, je to korak v pravo smer. Pomembno je, da je ministru Andreju Vizjaku uspelo sprejeti dve reformni, tako delovnopravno kot pokojninsko. Ta vlada je veliko naredila na črpanju evropskih sredstev. Zalomilo pa se nam je pri ključnem projektu sanacije bančnega sistema in upravljanja državnega premoženja. Vlada je tu posegla na področje, kjer je tudi največ odpora. Korak k slabi banki pomeni, da bo treba končno dati na mizo kreditne pogodbe. Torej ključni problem in razlog za odpor je bil, ker bi skozi slabo banko prišli do podpisnikov slabih posojil in do osebne odgovornosti, kar manjka v slovenskem političnem prostoru.

Torej vi mislite, da je vladna kriza nastala zaradi slabe banke in ne zaradi poročila KPK-ja.

Zame je bilo zelo pomenljivo, da je vlada uspela uveljaviti ZUJF, s katerim smo zmanjšali javno porabo. Posegli smo v življenje večine Slovenk in Slovencev. Na drugi strani so tisti, ki bi temu zakonu lahko bolj nasprotovali, imeli zelo aktivno vlogo pri tem, kako zaustaviti projekt slabe banke. Tu imam v mislih predvsem sindikate.

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije je nasprotoval slabi banki, ker je v nevarnosti podjetje Helios, ki ga je zastavil propadli cerkveni Zvon. Če bi prišlo do sovražnega prevzema zaradi tržišča, ki ga Helios ima, bi to pomenilo izgubo služb. Glede ZUJF-a pa zdaj tudi IMF pravi, da varčevanje krči gospodarsko rast. Mogoče je bilo to varčevanje celo slaba poteza.

Zagotovo ne moremo voditi javnih financ na takšen način, kot so se vodile v prejšnjem vladnem mandatu, ko je država imela na 7,7 milijarde prihodkov 1,8 milijarde deficita. Državo je tedanja vlada pripeljala z 22-odstotne zadolženosti glede na BDP na skoraj 60 odstotkov. Obresti, ki jih zaradi tega plačujemo, so narasle s 300 milijonov na 700 milijonov evrov letno.

Sam nisem tisti, ki bi o javnem sektorju govoril slabo. Država nujno potrebuje dober javni sektor. Kar smo naredili, je zmanjšanje plač v javnem sektorju v povprečju za štiri odstotke, in to smo poskušali zmanjšati za nadaljnjih pet odstotkov. Ta cena pa je še vedno bistveno manjša, kot jo je plačalo gospodarstvo. Ne moremo si privoščiti, da bo število zaposlenih v javnem sektorju naraščalo in da bo razlika v plačah glede na gospodarski sektor iz dneva v dan večja. Nismo šli radikalno v reze in mislim, da vlada ni šla pregloboko v nižanje plač.

Podpora ljudi je bila na koncu zelo majhna. Se vam zdi, da državljani ne znajo prepoznati dobrega dela?

Najprej je treba priznati, da smo tudi v vladi naredili marsikatero napako. Sam sem tudi javno polemiziral glede kadrovske doktrine, ki jo je predvsem največja stranka preveč strankarsko obarvala, manjkalo pa je strokovnosti. Druga stvar pa je, da se je v množici dela vodilo premalo dialoga pri projektih, ki so bili deležni kritike v javnosti ali bili deležni neodobravanja.

Ministrstvo za finance ni imelo svojega Vizjaka.

Mogoče res. Če zmanjšaš javno porabo, pa je težko pričakovati podporo pri ljudeh, ki jih taki ukrepi prizadenejo. Zato delimo usodo mnogo vlad, ki trenutno vladajo, in so slej ko prej deležne kritik in padca zaupanja, ker ni čas za popularne in prijetne odločitve, ampak odločitve, s katerimi dejansko posežeš v standard ljudi. To ne more biti deležno odobravanja.

Vse vlade do zdaj so obljubljale, da ne bodo politično kadrovale, vaša je to celo napisala v koalicijsko pogodbo. Kje se je potem zalomilo? Na prvi seji vlade ste ugotovili, da je država v krizi, banke so pred zlomom, ogromno je število brezposelnih, vi ste se pa odločili zamenjati direktorja urada za verske skupnosti. Kar zadeva odločitve, ki sem jih sam predlagal, lahko stojim za tem, da so bile to strokovne odločitve in da so prihajali ljudje s kompetencami. Nikoli nisem trdil, da je strankarska pripadnost izključujoč razlog, da nekdo ne bi mogel zasesti neke funkcije. Tisti, ki človeka predlaga, na nek način prevzame tudi odgovornost zanj. Nikakor pa ne smeš delati tako, da predlagaš ljudi, ki niso kompetentni. Sam sem za vladno mizo zelo jasno povedal, kaj si mislim o kadrovanju recimo v energetskem sektorju. Ocenil sem, da so nekatere poteze neprimerne. Konec koncev sem tudi zagrozil z izstopom iz vlade, če se bodo takšna kadrovska imenovanja nadaljevala.

Vas je zato hotel premier Janša zamenjati?

Mislim, da. Sam sem imel o marsikaterem kadrovskem predlogu pomisleke. Predlagatelji, ki so imeli večino v tem delu, so pač dajali svoje predloge, ki so bili očitno koalicijsko usklajeni. Ve pa se, kdo je v tej koalicij zasedal več kot pol mest v državnem zboru in zelo vehementno to večino uveljavljal predvsem pri kadrovski politiki.

Vi ste bili v vladi in ste pristali na to igro. Tako Virant kot Žerjav sta v javnosti veliko govorila, da vaši stranki političnega kadrovanja ne podpirata. Ne more biti zdaj SDS kriva za vse. Če jih vi ne bi podpirali, ne bi mogli tega početi. To ste zapisali v koalicijsko pogodbo in jo prvi dan prekršili.

Očitno je minister, pristojen za to področje, ocenil, tako kot je tisti, ki je predlagal tega človeka po političnem ključu, da ni na primernem mestu v tem trenutku.

Drugi so to počeli, pa dajmo še mi?

Ne govorim o tem. Voditi državo je odgovorno početje. Mislim, da je prav, da se v enem delu ekipa, ki vodi državo, oblikuje na tak način, da lahko izpelje svoj program. Lahko izpostavim še nasproten primer, ko se imenovanje na čelo AUKN-ja ni zgodilo po volji nekaterih, ker smo ocenili, da to ni primerno. To je bil v veliki meri prispevek SLS. To pa je ključno mesto v tej državi.

Po drugi strani pa je v drugem primeru na AUKN-ju upravno sodišče odločilo, da je bila razrešitev Marka Goloba in Danila Grašiča nezakonita. Zdaj bodo zelo verjetno sledili odškodninski zahtevki. Kadrovska politika je problem v naši državi in ne smemo si zatiskati oči. Ločiti bi morali, kaj so to politične funkcije. Na vrhunske strokovne funkcije pa sodijo kredibilni in kompetentni ljudje. V tem delu sem imel pripombe, nisem pa eden tistih, ki bi javno polemiziral o na vladi sprejetih odločitvah. Zase pa trdim, da mi bo težko kdo delil očitke, tudi po tem letu ministrovanja, da sem predlagal ljudi, ki ne bi imeli kompetenc.

Vaše področje je bilo eno najobčutljivejših in menda eno najbolj težavnih? Kaj vas je oviralo, da bi bili boljši?

Na okolju je treba še mnogo postoriti. Ena težava je, da nikoli ni pretirane vneme za to področje, po drugi strani pa vidimo, da je velika frekvenca ministrov na tem področju. To področje nima nekega kontinuiranega dela skozi vladni mandat ali dva. Zdaj plačujemo ceno za to, da smo bili dobri učenci, ko smo stopali v EU in sprejeli celo vrsto obveznosti, hkrati pa jih zelo počasi implementirali. Na okolju je najbolj vidno, da nimamo jasnih ciljev in ukrepov, kako te cilje doseči.

Vaši stranki se očita, da je in bo vedno v senci SDS, kako si nameravate izboriti svoj košček sonca?

SLS je samostojna stranka, ki ima svojo pot. Mi smo bili v opoziciji in podprli pokojninsko reformo. Znamo biti v koaliciji in povedati SDS, kaj je v redu in kaj ni v redu. Tudi v prihodnje bo SLS samostojna stranka z jasnim programom in ne bo v senci nikogar.

Ali boste šli po volitvah, kadarkoli že bodo, v koalicijo z Janezom Janšo?

Počakajmo na volitve in rezultate, mogoče pa bo šel Janez Janša v vlado naše stranke.

Še zmeraj pa bo tu poročilo KPK-ja.

Govorim o sodelovanju s stranko. SLS se bo programsko usklajevala. Pri teh stvareh bo načelna, kot je bila do zdaj. Če se dokončnih poročil državnih inštitucij ne spoštuje, bomo to vzeli kot izločilni kriterij za sodelovanje.

Svoj govor na kongresu ste končali s stavkom: "Naj polja obrodijo s pomočjo naših rok, naj raste pšenica za vse!" Kdaj bo rastla pšenica za vse v Sloveniji?

Pomlad prihaja, pšenica začenja obdobje razraščanja, treba je pravilno pognojiti, potem lahko pričakuješ pridelke. V SLS smo jasno povedali, da pričakujemo, da se bo v politiki spoštovalo poštenje, etiko, načela … Na takšen način lahko z delom in spoštovanjem pravil igre pridelamo pšenice in kruha za vse. Sam takšne norme spoštujem ves čas. Če bomo takšne norme postavili za vse, ki smo v politiki in gospodarstvu, se Slovenkam in Slovencem ni treba bati za kos kruha.