Bodo državni svetniki pokopali Klemenčičev zakon?

Pravkar sprejeto novelo zakona o kazenskem postopku, ki med drugim omejuje sodno preiskavo in spreminja način zaslišanj v predkazenskem postopku, je prejšnji teden podprlo le 32 poslancev. Večina poslancev DeSUS, poslanci SD in tudi dva poslanca SMC so glasovali proti.

Če bo DS izglasoval veto, ki ga zahteva interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, je težko pričakovati, da bi predlog ministrstva Gorana Klemenčiča v ponovnem glasovanju podprlo zadostno število poslancev. Medtem ko v prvo zadostuje relativna večina (to pomeni večina glasov navzočih poslancev), je v drugo potrebna absolutna večina, torej 46 glasov. Če teh predlog ne dobi, zakon pade.

Neenakost orožij strank v kazenskem postopku?

Nasprotniki novele zakona o kazenskem postopku menijo, da bo ukinitev sodne preiskave podaljšala in podražila sodne postopke. Foto: Thinkstock Kot je navedeno v predlogu odložilnega veta, novela zakona o kazenskem postopku sicer prinaša pozitivne spremembe, vendar hkrati nekaj členov zakona "nedopustno posega v pravico do obrambe, ki jo znižujejo celo pod ustavno dopustni minimum". Kot največjo težavo novele izpostavljajo ukinitev sodne preiskave in njeno nadomestitev s policijsko-tožilskimi dejanji v predkazenskem postopku. To bo po mnenju predlagateljev podaljšalo glavne obravnave na sodiščih in s tem podražilo postopek.

Ta konceptualna sprememba slovenskega kazenskega procesnega prava po njihovem mnenju ustvarja neenakost orožij strank v kazenskem postopku, ne da bi bila podana ustrezna utemeljitev, zakaj je takšen poseg potreben in utemeljen. "S sprejeto novelo obramba v tej fazi postopka nima možnosti aktivnega sodelovanja, zato se bo vsa aktivnost obrambe preusmerila na glavno obravnavo, pri čemer ni mogoče spregledati dejstva, da je v kasnejšem postopku izvedba določenih dokazov lahko tudi zamujena. V sedanjem postopku nastopa neodvisen preiskovalni sodnik kot garant poštenega sojenja, prav tako pa se v preiskavi prečistijo dokazni predlogi," menijo in dodajajo, da tožilstvo kot ena od strank v postopku tega ne more nadomestiti. Ker se bodo vsi dokazi presojali na glavni obravnavi, pa bo ta daljša.

Večja moč policijskim zaslišanjem

Ena od spornih sprememb po mnenju predlagateljev je ta, da bo policija lahko zaslišala priče brez navzočnosti zagovornika, pri čemer bo - zvočno ali slikovno posneto - zaslišanje dokaz v kazenskem postopku. To je novost, saj izpoved priče, ki jo policija zapiše v uradni zaznamek, do zdaj ni mogla biti dokaz v sodnem postopku.

Prav tako po njihovem mnenju nekateri členi bistveno poslabšujejo položaj socialno šibkih osumljencev, ko obramba ni obvezna - v teh postopkih si socialno šibkejši ne bodo mogli zagotoviti ustreznega zagovornika. Do zdaj je preiskovalni sodnik zbiral zanje obremenilne, a tudi razbremenilne dokaze, zdaj pa bi lahko v strahu, da obremenilnih dokazov na glavni obravnavi ne bodo mogli ovreči, krivdo priznavali tudi tisti, ki niso krivi.

Reforma CSD-jev vodi v centralizacijo?

Reforma organizacije centrov za socialno delo, ki jo je zastavila Anja Kopač Mrak, vodi v centralizacijo in hromi moč lokalnih skupnosti, meni skupina državnih svetnikov, ki predlaga odložilni veto. Foto: Matej Leskovšek Predlog za odložilni veto na zakon o socialnem varstvu, ki prinaša reorganizacijo CSD, pa je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Urošem Brežanom, sicer županom Tolmina.

Skupina svetnikov meni, da zakon, ki ga je predlagalo ministrstvo Anje Kopač Mrak, vodi v centralizacijo, zmanjšuje vpliv lokalnih skupnosti na sistem socialnega varstva in posledično kakovost ter dostopnost javnih storitev. Na nekaterih področjih po njihovem mnenju prinaša rešitve, ki so se v praksi že izkazale za neučinkovite.

Reorganizacija predvideva združitev zdajšnjih 62 centrov za socialno delo v 16 območnih centrov. Vseh 62 enot sicer ostaja, a se z zakonom centralizirajo administrativne in splošne službe. Medtem ko ministrstvo meni, da bo nova organizacija prinesla poenotenje dela centrov za socialno delo, poenostavitev upravnih postopkov in s tem razbremenitev strokovnih delavcev, se predlagatelji veta ne strinjajo in menijo, da reorganizacija hromi vlogo lokalnih skupnosti. 46 enot, kjer ne bodo območni centri, po njihovem mnenju izgublja avtonomijo, prav tako se ne strinjajo s tem, da bo nov sistem delo centrov približal uporabnikom.

Zakon je v prvem glasovanju v državnem zboru (DZ) dobil 51 glasov. Če bo veto potrjen, bo v drugo potreboval vsaj 46 glasov.