Balonarji po hudem izpadu dohodka končno do novega pravilnika

V Letalski zvezi Slovenije so z njim zadovoljni, moti pa jih, da je nastajal skoraj leto dni. Balonarji so namreč v tem času utrpeli velik izpad dohodka.

Novi pravilnik določa lastnosti vzletnih in pristajalnih območij Pravilnik med drugim določa, da mora vzletno mesto v trenutku vzleta zagotavljati vsaj 100 metrov oddaljenosti med košaro balona in morebitnimi ovirami. Na vzletnem mestu za balone ne sme biti neravnin ali nevarnih predmetov. Dolžina vzletnega mesta mora biti najmanj enaka dvakratni konstrukcijski višini balona, širina pa najmanj enaka konstrukcijskemu premeru kupole balona, povečanemu za pet metrov na vsaki strani kupole balona.

Vodja balona potnike pouči o ravnanju na vzletnem mestu, polet pa načrtuje tako, da doseže pristajalno območje, na katerem so zagotovljena vsaj eno pristajalno mesto in dve alternativni pristajalni mesti. To območje ne sme biti gosto naseljeno, prav tako ne sme biti območje z večjimi vodnimi površinami ali območje z visoko vegetacijo. Pristajalno mesto na pristajalnem območju mora biti od nevarnih ovir v smeri vetra oddaljeno vsaj 100 metrov.

Pravilnik med drugim določa tudi zagotavljanje varnostne opreme, med drugim prve pomoči za potnike, gasilnega aparata za gašenje plina in naprave za ugotavljanje smeri in hitrosti vetra.

Katastrofalen izpad zaslužka Po tragični nesreči na Ljubljanskem barju 23. avgusta lani, ko se je izkazalo, da za komercialne polete nihče od izvajalcev nima ustreznega operativnega dovoljenja, je agencija balonarje, zmajarje in padalce prizemljila, nato pa je v nadaljnjih postopkih septembra lani objavila operativno-tehnično zahtevo, na podlagi katere je bilo mogoče začeti izdajati dovoljenja za komercialne lete balonarjem.

Vendar pa se je ta zahteva nanašala na lastnosti balona, na njegovo vzdrževanje, šolanje balona in na postopke izvedbe poleta, ni pa določala, kje se takšen polet izvede. To področje je zato pokrival zakon o letalstvu, ki pa je za mesta vzletanja in pristajanja določal letališča, je za STA dejal generalni sekretar Letalske zveze Slovenije Primož Lajevec.

Nekateri balonarji so se z letališči sicer dogovorili o možnosti vzletanja in pristajanja. A letališča so se temu večinoma uprla, saj je šlo po oceni Lajevca za popoln nesmisel. Težko bi bilo namreč usklajevati polete letal in balonov. Manjkajoči pravilnik z začetka avgusta je tako zdaj sprejet, po besedah Lajevca pa je bil usklajen tudi z balonarji.

Dejstvo, da takšnega pravilnika do zdaj ni bilo, pa ni krivda balonarjev, je poudaril generalni sekretar Letalske zveze Slovenije. Zdaj je področje sicer urejeno, Lajevec pa se sprašuje, zakaj je morala priprava tega predpisa trajati vse leto.

Balonarji namreč niso mogli opravljati komercialnih poletov, zato so utrpeli "katastrofalen izpad zaslužka", poleg tega pa so morali vračati še kupnine že nabavljenih bonov. "Nekatera podjetja so bila popolnoma na kolenih," je opozoril Lajevec. Dejstvo, da je priprava pravilnika trajala toliko časa, je po njegovi oceni sramota. V Sloveniji sicer leti okoli 50 balonov, od tega jih je večina opravljala tudi komercialne polete, je še povedal.

Skoraj leto dni za pravilnik na dveh straneh in pol Od nesreče je preteklo pol leta, da so na agenciji za civilno letalstvo ugotovili, da predpisi niso ustrezni. Še dva meseca in pol sta bila potrebna za oblikovanje strokovnih podlag ter za njihovo usklajevanje. Ministrstvo ga je nato pripravilo v dobrem mesecu dni, še en mesec pa je moral preteči, da je bil pravilnik, ki ga je mogoče natisniti na dveh straneh in pol, končno objavljen v uradnem listu.

Na agenciji za civilno letalstvo so se v zadnjem letu sicer zamenjali kar tri vodje. Do 20. septembra lani je agencijo vodil Žiga Bruno Kotnik, po njegovi razrešitvi jo je kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel Mirko Komac, od 18. aprila pa je vršilka dolžnosti direktorice Tatjana Črnologar.