Torek,
11. 7. 2023,
16.07

Osveženo pred

1 leto, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,77

Natisni članek

Natisni članek

Patria Sauli Niinistö Robert Golob

Torek, 11. 7. 2023, 16.07

1 leto, 5 mesecev

Ali bo Slovenija spet kupila finske patrie?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,77
Robert Golob in Sauli Niinistö | Robert Golob s Saulijem Niinistö na vrhu Nata v Litvi | Foto STA

Robert Golob s Saulijem Niinistö na vrhu Nata v Litvi

Foto: STA

Premier Robert Golob se je danes ob robu vrha Nata v Vilni na dvostranskem srečanju sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim sta govorila tudi slovenskih načrtih za nakup oklepnikov. Poudaril je, da je Finska zgolj ena od možnih dobaviteljic in da odločitev še ni bila sprejeta.

Slovenski premier Robert Golob in finski predsednik Sauli Niinistö sta danes govorila o slovenskih načrtih za nakup oklepnikov, potem ko je vlada odstopila od nakupa osemkolesnikov boxer v okviru združenja OCCAR.

Odločitev o nakupu mora sprejeti vlada

"Finci so lahko eni od tistih, ki bi bili dobavitelji, ampak to je tudi vse," je o pogovorih povedal Golob in poudaril, da mora odločitev o nakupu sprejeti vlada. Izpostavil je, da se ne pogovarjajo neposredno z industrijo ali pa prek posrednikov. Vsi pogovori potekajo na medvladni ravni, je zatrdil.

Povečanje izdatkov za obrambo je sicer ena od osrednjih tem prvega dne zasedanja voditeljev držav članic Nata v litovski prestolnici. Predvidoma bodo potrdili novo zavezo glede obrambnih izdatkov, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, in ne več zgornja meja.

"Pot do tja ne bo nujno enostavna, tega se zavedamo," je Golob povedal ob prihodu na vrh, kamor je prispel z lažje poškodovano nogo.

Dva odstotka BDP za obrambo do leta 2030?

Zagotovil je, da se bodo trudili, da bodo v vsakem proračunu povečevali izdatke, da bi do leta 2030 dosegli ta cilj. Pri doseganju tega cilja po njegovih besedah obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU.

"Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela res velike izzive, kako ta cilj izpolniti," je pojasnil. To je sicer tema za srečanje na ravni EU, kjer se ji bodo morali temeljito posvetiti, je dejal.

Letos bo sicer glede na pretekli teden objavljene ocene zveze Nato 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP ali več. Slovenija bo glede na te ocene letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP. Za njo bodo Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg.