Sreda, 12. 4. 2023, 13.57
1 leto, 7 mesecev
Ajanović Hovnikova: Ali višje plače ali več pravic, oboje hkrati ne bo šlo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,34
14
Trenutno tečejo intenzivna pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja o oblikovanju konsenza za postavitev novega sistema plač v javnem sektorju.
"Naše plače so relativno nizke, imamo pa relativno veliko pravic iz delovnega razmerja. Pogajanja bodo težka tudi s tega vidika. Ali višje plače ali več pravic, oboje hkrati ne bo šlo," je na današnjem dogodku 8. Akademija javnega sektorja povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Ob tem je poudarila, da je ključno to, da se z vsemi socialnimi partnerji dobro dogovorijo in da se zakon uveljavi do konca letošnjega leta. Na drugi strani je nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant v pogovoru za Siol.net spomnil na finančne posledice, ki jih lahko prinese reforma plačnega sistema javnega sektorja. "Ta reforma je velika finančna mina," je opozoril Virant.
"Večkrat do zdaj sem rekla, da prenova plačnega sistema ni to, da vlada pride z vrečo denarja in vlije sveži denar v sistem. Treba je pogledati celoten sistem, torej delavske pravice, ki jih posamezniki imajo, in osebni dohodek. Oboje bomo tehtali. Ali več pravic ali višje plače, oboje hkrati ne gre," je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je na dogodku 8. Akademija javnega sektorja sodelovala v pogovoru na temo izkušenj v javni upravi.
Po besedah ministrice je na mizi vse, od dodatkov zaposlenih do dopustov. "Plača pri nas je sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in delovne uspešnosti. Če pogledamo, kateri so ti dodatki, pridemo do dodatka za stalnost, ki ga ne znamo čisto točno argumentirati. Teh anomalij je kar nekaj. Na mizi je vse, tako dodatki kot dopusti. Sama imam 38 dni dopusta, ne vem, ali bom lahko izkoristila deset dni. V zdravstvu imamo posameznike, ki imajo po 60 dni letnega dopusta, kar se dejansko odraža v pomanjkanju kadra in tudi v težavi organizacije takšnega delovnega okolja," je pojasnila Ajanović Hovnikova.
Izkušnje z delom v javni upravi so delile nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, Polonca Kovač, redna profesorica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in Mojca Ramšak Pešec, vodja Sektorja za kadrovske in pravne zadeve na Generalnem sekretariatu vlade.
Trenutno potekajo pogajanja s 45 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, do 30. junija pa naj bi bil zakon o skupnih temeljih plačnega sistema usklajen z vsemi socialnimi partnerji.
"Bolj ključno kot ta datum je, da se dobro in uspešno dogovorimo. Da postavimo sistem, ki bo deloval nadaljnjih deset oziroma 15 let. Ključno pa je, da se zakon uveljavi do konca letošnjega leta. Mi smo si postavili datum 30. junij, da bo zakon usklajen z vsemi socialnimi partnerji, a bolj pomembno je, da se dobro dogovorimo," je še povedala ministrica.
Virant: Ta reforma je velika finančna mina
Prejšnji teden se je Ajanović Hovnikova srečala z vsemi nekdanjimi ministri javnih uprav, med drugim tudi z avtorjem sedanjega plačnega sistema v javnem sektorju Gregorjem Virantom, ki je prav tako sodeloval na današnjem dogodku. Nekoliko v šali je povedal, da so aktualni ministrici svetovali, naj zaradi velikih pritiskov in napornega tempa predvsem skrbi za svoje zdravje.
"Kar zadeva vsebinske nasvete, pa sem svetoval, naj bodo zelo natančni pri izračunih. To smo mi delali tako, da smo za vsako pogajalsko potezo posebej vedeli, koliko bo stala, in da smo delovali v finančnem okviru, ki ga je določil minister za finance. To se mi zdi bistveno," je povedal Virant.
"Sistem, ki smo ga zgradili leta 2008, je zdržal do leta 2013 oziroma 2014, potem se je začel sesuvati in danes je popolnoma razsut. In to spet spraviti nazaj v red je herkulovsko delo in tega ni mogoče narediti v nekaj mesecih," je povedal nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant.
Virant sicer koncept, ki so se ga lotili na ministrstvu, ocenjuje kot dober, največjo težavo pa vidi v obvladovanju finančnih posledic reforme. "Ko se je delala prejšnja reforma od leta 2002 do leta 2008, je bila temu posvečena posebna pozornost. Sindikati so se namreč pet let odpovedovali usklajevanju plač z inflacijo zato, da je nastal sklad, ki je bil potem investiran v plačno reformo. Zdaj seveda tega denarja ni in moj največji strah v zvezi z novo reformo so finančne posledice. Te posledice gredo lahko v nekaj sto milijonov, morda celo milijardo evrov, česar si Slovenija ne more privoščiti. Zdaj je nastopil čas za konsolidacijo javnih financ, torej bo treba zmanjšati deficit in se začeti držati fiskalnih pravil. Ta reforma pa je v tem smislu velika finančna mina," je opozoril Virant.
"Za zdaj nisem videl nobenih finančnih izračunov oziroma nobene vladne pozicije, ki bi jasno povedala, koliko denarja so pripravljeni zagotoviti oziroma koliko bo ta plačna reforma stala. Tukaj se mi zdi, da vsi skupaj tavamo v megli," je sklenil.
14