27. april - dan upora proti okupatorju

Praznik pod tem imenom praznujemo od leta 1992, saj je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte ali dan OF. Na ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena 26. aprila.

Sestanek v Vidmarjevi hiši je bil 26. aprila V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

V OF je imela osrednjo vlogo KPS Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič. Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu t. i. Dolomitske izjave 1. marca 1943. S to izjavo so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.

27. april je postal republiški praznik leta 1948 Po koncu druge svetovne vojne je 27. april postal republiški praznik leta 1948, a je bil - po pisanju publicista Bernarda Nežmaha v Mladini - leta 1951 z uzakonitvijo 22. julija kot dneva vstaje za republiški praznik dejansko odpravljen. Znova naj bi dan OF postal republiški praznik septembra 1968.

Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju leta 2005 je bil sicer v ospredju spomin na protifašistično narodnoobrambno organizacijo Tigr, ki ni bila članica OF.

Janša: Osamosvojitev je eden izmed viškov slovenske upornosti Da je osamosvojitev Slovenije eden izmed viškov slovenske upornosti, je na državni proslavi leta 2007 na Rogli, nedaleč stran od kraja zadnjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici, poudaril takratni premier Janez Janša.

Türk: Odločitev za upor je bila največja odločitev tistega časa Na lanski državni proslavi v Begunjah je slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk, poudaril, da je narodnoosvobodilni boj potrdil vitalno moč slovenskega naroda, ki mu je več kot pol stoletja pozneje omogočila lastno državo in ugledno mesto v EU. Odločitev za upor proti okupaciji je bila po Türkovih besedah največja odločitev tistega časa in je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja.

Državna proslava bo letos potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Borut Pahor.