Slovenski računalničar, ki soustvarja svetovne filmske uspešnice

"Po 15 letih ne govorim več o domotožju. Navadil sem se. Sem Slovenec, Evropejec, ki živi v ZDA. Sem evropski profesor, ki dela v ZDA s Kitajci – moji doktorski študentje so namreč vsi Kitajci," o sebi pravi Jernej Barbič, ki v ZDA živi že od leta 2001, ko je šel na podiplomski študij.

Zanimalo ga je vse

Že od otroških let, ki jih je preživel v Soški dolini, ga je privlačilo vse – družboslovje in naravoslovje – jeziki, književnost, pa tudi matematika in fizika. "Ameriški šolski sistem bi mi stvari olajšal, saj lahko med študijem kombiniraš več smeri. Čeprav recimo študiraš računalništvo, si lahko oziroma je celo obvezno, da si izbereš tudi predmete z drugih področij."

"Vedno me je zanimalo vse o vsem. Odločil sem se za matematiko, ker jo imam zelo rad, se mi zdi lepa, zelo uporabna." Čeprav je v Ljubljani diplomiral iz matematike, pa je želel študirati tudi računalništvo. "Zdaj se je spremenilo, ampak pred 15 leti, ko sem jaz študiral, so bili ti programi v Sloveniji zelo ločeni. Od diplomanta matematike se je pričakovalo, da bo doktorat delal iz matematike, ne iz drugih predmetov."

Jernej ima na univerzi svoj laboratorij, v katerem raziskuje skupaj s štirimi svojimi doktorskimi študenti. Foto: Osebni arhiv "Rad imam stvari, ki so v praksi uporabne. Neki bolgarski matematik je rekel: 'Bolj kot je matematika abstraktna, bolj je uporabna.' Če je abstraktna, je bolj splošno uporabna. Ko jo začneš uporabljati, vidiš, da je uporabna na vseh področjih," navdušeno pripoveduje o svoji življenjski strasti.

Poskusiti je želel v tujini

Lahko bi bil podiplomski študent na fakulteti za računalništvo, a iskal je možnosti v tujini. Prijavil se je tudi v ZDA. Iskal je dobro univerzo, saj je hotel postati vrhunski znanstvenik. Sprejet je bil na študij na univerzi Carnegie Mellon, ki je med tremi najboljšimi programi za računalništvo na svetu.

"Zahvaliti se moram profesorjem s fakultete za matematiko, ki so mi napisali zelo dobra priporočilna pisma." Gotovo so tudi njegove odlične ocene veliko pripomogle.

Iz Ljubljane je torej najprej odšel v Pittsburgh v Pensilvanijo, kjer je opravil doktorat iz računalništva, ki tam traja šest let. Pot ga je potem vodila v Boston na Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer je bil med letoma 2007 in 2009 podoktorski raziskovalec.

Ko je leta 2009 iskal profesorsko službo, to ni bilo lahko delo, saj so bile ZDA v gospodarski krizi, dobre ameriške univerze pa zato skoraj niso zaposlovale. Prijavil se je na kakšnih 20 univerz po ZDA in v Lozani v Švici.

Cilj: najboljše univerze

"Prijavljal sem se le na dobre univerze. Hotel sem biti profesor na zelo dobri univerzi. Če mi takrat ne bi uspelo, bi šel raje v kakšen raziskovalni laboratorij in pozneje poskušal postati profesor." Na razgovor so ga povabili v Švico, San Diego in na USC.

"Najbolj simpatičen mi je bil razgovor na USC. Že med intervjujem sem začutil, da je to prijetna skupina ljudi, začutil sem dobro povezavo." Bil je izbran izmed 400 prijav in 20 intervjuvancev za dve profesorski mesti. "Dobro, da nisem vedel," komentira.

V kalifornijskem narodnem parku Sequoia. Foto: Osebni arhiv

Danes ima stalno profesorsko mesto, najprej pa se je moral dokazati. "Po t. i. sistemu tenure mladega profesorja zaposlijo in ima pogodbo za delo približno za šest let. V tem času se mora dokazati, biti mednarodno uspešen. Po teh šestih letih se univerza mora odločiti, ali ga vzame ali odpusti. Tako veš, pri čem si," pravi Jernej in primerja z Evropo, kjer pa se ta odločitev vleče, dokler se neko profesorsko mesto ne sprazni.

Družba iz "stare države"

"Niti ene osebe ni na oddelku, ki mi ne bi bila simpatična, pa imamo 40 profesorjev." Delodajalec namreč pazi tudi na to, kako se kandidat ujame s timom, skupino. Velika večina profesorjev je tujcev, štirje so iz nekdanje Jugoslavije – poleg Jerneja še dva iz Srbije in eden iz Črne gore. Včasih gredo skupaj na kosilo in se pogovarjajo o "stari državi", jo primerjajo z ZDA. Takrat mu pride prav tudi osnovnošolsko znanje srbohrvaščine.

Prek matematike, fizike in računalništva v filmsko industrijo

Jernej se danes ukvarja z animacijami človeškega telesa – raziskuje, kako se koža in mišice premikajo zaradi gibanja. "Cilj je narediti čim bolj realističnega človeka. Animator, umetnik pove le, kako se premikajo sklepi, predpiše gibanje okostja, potem pa računalnik izračuna obliko vsega človeškega telesa. Ko človek na primer teče, se mišice ne le statično premikajo, ampak se tudi tresejo."

Vse to se da prek matematike in fizike izračunati in se uporablja za računalniške filme. "Čeprav so filmi igrani, je veliko prizorov, ko vmes naredijo prehod na popolnoma računalniško gibanje.

Panoramsko kolo na obali v mestu Santa Monica, kjer Jernej živi. Foto: Reuters

Tega gledalec niti ne opazi. Ali ko dodajo kakšno fantazijsko bitje in je med človekom in tem bitjem interakcija." V tem primeru posnamejo človeka, ki pleše sam, potem pa računalniško dodajo na primer hobita.

Napoveduje, da v prihodnosti morda niti ne bo treba več snemati filmov, ampak bodo igralca le v studiu posneli iz več zornih kotov, vse ostalo pa bo naredil računalnik. "Čeprav sem malo skeptičen, da se bo to res zgodilo. Težko je nadomestiti izraznost človeka. Veliko je čustev, veliko znanja je potrebnega za tako popoln nadzor nad svojim telesom. Dvomim, da se bo to zgodilo. Vsekakor ne bo še tako kmalu."

Na Novo Zelandijo soustvarjat Hobita

Vsako leto gre na Siggraph, ki je največja mednarodna konferenca o računalniški grafiki na svetu, ki se je udeleži okoli 30 tisoč ljudi iz industrije in akademske sfere.

Jernej ima rad šport. Ukvarja se s triatlonom. Foto: Osebni arhiv

Pred šestimi leti ga je na Siggraphu v Vancouvru, kjer je predstavljal svoje članke, nagovoril kanadski inženir James Jacobs, ki je delal za podjetje Weta Digital, ki je med mnogimi drugimi proizvedlo filma Gospodar prstanov in Hobit. Zanimale so ga nove tehnologije, Jernejeva predstavitev pa mu je bila zelo všeč. Uporabljal je programe, ki jih je Jernej brezplačno dal v uporabo na spletu.

"Zapletla sva se v večurni pogovor, vse je hotel vedeti. Jaz pa sem bil zelo vesel, da se nekdo zanima." Dve leti pozneje sta se znova srečala v Los Angelesu, po enem letu pa je Jerneja kot gostujočega profesorja povabil na Novo Zelandijo.

Šel je za dva meseca. Pomagal je pri produkciji filma Hobit in nekaj drugih projektih. James je nato zapustil Weta Digital in šel v Kanado. Pred dvema letoma se je odločil, da bo imel svoj start-up, s katerim je na podlagi pridobljenih izkušenj želel izboljšati sistem, ki ga je poznal.

V podjetniških vodah

Povabil je Jerneja, da bi bil soustanovitelj podjetja. James, ki ima 20 let izkušenj iz te industrije in je dobil tudi oskarja za vizualne efekte, je želel ob sebi imeti profesorja, ki ima znanje in rad spravlja stvari v prakso. Povabil je še prijatelja ekonomista.

Podjetje Ziva Dynamics zdaj deluje leto in pol in ima šest zaposlenih. Jernej je tehnični direktor. Tehnologije, ki jih razvija, prenaša v prakso. "Trudimo se, imamo dober proizvod, kaj se bo dolgoročno iz tega izkazalo, bomo pa še videli."

Univerza profesorjem dovoli, jih celo spodbuja, da nekaj časa posvetijo tudi svetovanju podjetjem. "En dan na teden porabim za podjetje, štiri, pravzaprav šest dni na teden pa za univerzo," pove Jernej.

Kalifornija ima ugodno podnebje, zemlja je zelo rodovitna. Zato je tudi hrana, ki jo dobijo v trgovinah, sveža in kakovostna, pravi Jernej. Foto: Reuters

Še vedno se ukvarja tudi s projektom animacije rastlin, svojim prvim velikim raziskovalnim projektom. Program za animacijo prožnih teles Vega FEM (ime ima po Juriju Vegi) se je v tem času zelo razvil, še vedno ga izboljšuje in širi. Tudi na primer na MIT svoje delo primerjajo z Jernejevim programom – uporabljajo ga kot referenčnega.

Med 35 najboljšimi mladimi inovatorji na svetu

Kaj šteje kot svoje največje uspehe? Leta 2011 je bil uvrščen med 35 najboljših inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let, leta 2014 pa je prejel Sloan fellowship, ki ga vsako leto dobi 16 najboljših mladih profesorjev računalništva iz ZDA in Kanade. "Vesel sem obeh priznanj, ker eno potrdi znanstveno kakovost mojega dela (Sloan), drugo je pa nagrada za tehnologijo, uporabo znanja v praksi."

Vesel pa je tudi svojega vodnika za prijave na ameriških univerzah. "Veliko ljudi ga je prebralo, dobil sem veliko odziva. Še danes ga, čeprav sem na začetku napisal, da nimam časa odgovarjati," pravi v smehu.

Ljudje v ZDA se mu na splošno zdijo bolj optimistični. "Ne bi rad posploševal, ker je veliko optimizma tudi v Sloveniji, a v Američanih je optimizem. 85 odstotkov Američanov pravi, da so optimisti glede svoje prihodnosti. Sami so svoje sreče kovači. Včasih res sami, ker je to individualistični svet."

Druga razlika, ki je, kot pravi Jernej, lahko dobra ali slaba, je, da je ameriška družba bistveno bolj individualistična. "To pomeni, da si sam, vsak se trudi zase, ni pa tiste prisrčnosti. V Sloveniji so ljudje bolj povezani med seboj, si pomagajo, bolj so nesebični. ZDA so manj socialna država kot Slovenija. Živim v Santa Monici, ki je eden najlepših delov Los Angelesa, a na ulicah je precej brezdomcev."

Privlačna stran ZDA je multikulturnost, meni Jernej. "Lahko se preseliš v ZDA in si sprejet. Ljudje pozabijo, da si tujec. V večini stvari imaš enake možnosti kot Američani."

"Ko živiš v tujini, imaš še vedno rad domače kraje, a želiš izkusiti svet. Iščeš druge Soške doline po svetu. Eno sem našel na Novi Zelandiji – mesto Queenstown na južnem otoku Nove Zelandije, ki me zelo spominja na Bovec ali na domači Most na Soči." Foto: Reuters

Uspešni so žrtve davčne politike

"Davki za posameznike (dohodnina) so tukaj nižji, zato sistem manj duši uspeh kot v Evropi. Američani nimajo miselne povezave, da so tisti poslovneži, ki so finančno uspešni, pokvarjeni," ugotavlja Jernej. "V Sloveniji morda ravno iz tega sledi tudi bolj kaznovalna politika pri davkih."

Prepričan je, da se glas ljudi, ki odhajajo v tujino zaradi previsoke davčne obremenitve, premalo sliši. "Sliši se le tiste, ki trdijo, da so tisti z velikimi dohodki tajkuni in so naredili nekaj slabega. Pozabljamo pa na tiste, ki so zasluženo uspešni. Ti so žrtve."

Izseljevanje je težava vse Evropske unije

"Ne bi rad spodbujal izseljevanja mladih iz Slovenije." Pravi, da je vodnik pisal zato, da če že gredo v tujino, naj gredo na neko dobro pozicijo. Opozarja pa, da je izseljevanje globalna težava in težava Evropske unije. "Na mojem oddelku so trije Francozi, dva Nemca in dva Angleža. To so veliki narodi. Beg možganov se je po drugi svetovni vojni zgodil iz vseh evropskih držav, ne le iz Slovenije," meni Jernej, ki Slovenijo obišče trikrat do štirikrat na leto. V Evropo hodi na znanstvene konference, od tam pa zasebno pride še za nekaj dni v Slovenijo.