Sobota, 8. 4. 2017, 16.36
7 let, 1 mesec
S prenovljenim domom Korotan bo Slovenija na Dunaju še bolj prisotna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Slovenski dom Korotan je iz študentskega doma za koroške Slovence postal študentski dom za vse Slovence, kulturno središče slovenstva na Dunaju in hotel za turiste z vsega sveta.
Hotel in študentski dom Korotan na Dunaju so na pobudo patra Ivana Tomažiča ustanovili leta 1966 zlasti zato, da so v njem lahko bivali slovenski študentje z avstrijske Koroške. Leta 1995 so ga pod vodstvom slovenskega arhitekta Borisa Podrecce prenovili.
Korotan je po tem, ko je zašel v finančne težave zaradi dolgov ob prenovi, iz rok Celovške Mohorjeve družbe leta 2009 kupila Republika Slovenija, saj je ustanovo prepoznala kot ključno točko za slovensko manjšino na Dunaju in središče političnega, medijskega in kulturnega dogajanja v Avstriji.
Mohorjeva družba kot pooblaščena upraviteljica Korotana in podjetje Korotan kot lastnik hiše sta s pomočjo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu po več kot 20 letih prenovila vse sobe in kulturni center. Prenovljeni prostori omogočajo tudi krepitev kulturne dejavnosti, ki je zelo pomembna zaradi priložnosti, ki jih ponuja lokacija v središču avstrijske in ene pomembnejših evropskih kulturnih prestolnic.
Korotan ostaja dunajski dom za Slovence, še bolj pa bi se radi usmerili v promocijo slovenske kulture med Avstrijci in tujimi obiskovalci, pravi vodja Korotana Anton Levstek.
Korotan že 25 let vodi Anton Levstek. Pravi, da se trudi izvajati zlasti tiste projekte, prek katerih Korotan promovira kot slovensko hišo, slovenski dom.
Kakšna vizija je bil in je Korotan?
Mohorjeva družba ga je vedno imela kot študentski dom. Leta 1990 smo začeli sanacijo, ki smo jo leta 1995 tudi dokončali.
Po obnovi smo uvedli še hotelsko dejavnost, ker se je pokazalo, da je zelo veliko Slovencev iz Slovenije, ki so hodili na Dunaj, želelo tudi hotelsko ponudbo.
Ta se je zdaj že zelo razvila in pripomogla k temu, da se vzdrževanje lahko ohranja brez subvencij, kar smo si želeli. Subvencije so seveda potrebne za kulturno dejavnost, za nove investicije, ki smo jih zdaj izvedli, in za tekoče stroške pa ne.
Leta 1991 smo ustanovili tudi Slovenski kulturni center, ki deluje kot društvo v tej hiši in katerega člani so razni znani dunajski Slovenci. Prek tega društva smo začeli organizirati slovenske prireditve za Slovence na Dunaju, za Avstrijce in promovirati slovensko kulturo na sploh.
Dom ni le slovenska hiša za slovenske študente, ampak na sploh za dunajske Slovence, ki radi pridejo sem na kakšne prireditve, se družit, brat knjige ali se obrnejo na nas v zvezi z zelo različnimi zadevami.
V Korotanu organizirajo številne kulturne prireditve - za Slovence, Avstrijce in druge obiskovalce.
Koliko je študentskih sob, so te polno zasedene?
Dom ima 85 postelj v 60 sobah, približno polovica jih je za študente, polovica pa za goste. Študentske sobe so vedno polne, zdaj je največ Slovencev iz Slovenije. To je bil tudi motiv za Slovenijo, da je dom odkupila od Mohorjeve družbe. Vedno manj je bilo namreč koroških Slovencev, vedno več jih je bilo iz Slovenije. Pridejo pa tudi recimo iz Trsta ali od kod drugod. Zato je bil po mojem ta nakup za Slovenijo zelo upravičen.
Je zdaj finančno vprašanje Korotana rešeno, so zadeve urejene?
Prav gotovo. Mislim, da dom v polni meri upravičuje svoj obstoj. Ne nazadnje si želimo še bolj poudariti slovensko prisotnost na Dunaju – tudi s kulturno dejavnostjo.
Začeli smo opremljati sobe kot spominske sobe Slovencev na Dunaju. Prva je soba Huga Wolfa, sledile bodo Prešernova, Cankarjeva, Plečnikova, Krpanova, soba lipicancev … Slovenci imamo kar bogato zgodovino na Dunaju, zato bomo imeli še veliko dela. Zelo pomembno je, da to pokažemo tudi Dunajčanom in obiskovalcem Dunaja, ki sicer poznajo Huga Wolfa kot glasbenika, pa morda ne vedo, da je Slovenec. Tudi skozi take kanale skušamo obveščati turiste o naši prisotnosti na Dunaju.
Kakšna je vaša vizija glede tega doma? Kaj naj bi (p)ostal Korotan?
Hiša kulture, hiša slovenskih študentov in znanstvenikov, hiša, odprta za Slovence in za druge. Želel bi si, da bi nadaljevali projekt spominskih sob in da bi imeli sredstva tudi za to, da bi posebej nadarjene oziroma posebej dobre študente nagradili in razpisovali korotanske štipendije. To bi bila za študente še večja motivacija.
