Sobota, 9. 12. 2017, 19.40
6 let, 11 mesecev
Slovenci v tujini
Nuša z Bleda, ki v Švici skrbi za dragocene tekmovalne konje
Nuša Stanić, 21-letnica z Bleda, je že od otroških let zaljubljena v konje. Zdaj je skrb za plemenite živali tudi njen poklic. Od aprila letos živi v Švici, ki jo v več pogledih spominja na Slovenijo in izpolnjuje vse njene bivanjske želje. Nekaj pa vendarle pogreša.
Nuša Stanić je s konji povezana že od otroštva. "Mislim, da sem bila stara tri leta, ko me je mami peljala na ranč Mrcina v Bohinju, kjer sem prvič sedla na konja in od koder so me menda zelo težko spravili. Vse od takrat sem povezana s konji.
Vsi konci tedna in počitniški dnevi so minili v povezavi z njimi, ranč Mrcina pa je bil dolga leta kot moj drugi dom. Udeleževala sem se raznih taborov, veliko sem jahala, se naučila skrbeti za žival in opravljati vsa dela, povezana z njimi. Pred leti sem kupila svojega konja," je o zametkih ljubezni, ki je že pri 20 letih prerasla v njen poklic, pripovedovala Nuša.
Preberite še:
Emilija Stojmenova Duh - edino dekle na študiju elektrotehnike generacije 2009 #intervju
V Švici skrbi za šest tekmovalnih konj norveške jahačice. Na fotografija sta dva od njih, Alf in Ice, njen konj Ryan je v Sloveniji.
Nuša trenutno živi v kraju Bex v Švici:
Iz kraja ob Blejskem jezeru v kraj v bližini Ženevskega jezera
Trenutno živi le streljaj od Ženevskega jezera, v kraju Bex v Švici, ki se je že dodobra odela v adventne barve in nalezla prazničnega vzdušja. "Tam delam za jahačico z Norveške, skrbim za njenih šest konjev. Moj delavnik se začne ob 8. uri zjutraj in traja ves dan, na tekmovanjih pa je še bolj pester," pripoveduje mlada sogovornica, ki se je v Švico preselila aprila letos.
Prej je bila vajena razgleda na Blejsko jezero, zdaj se navaja na Ženevsko.
Pri rosnih 20 na sever Nemčije
Pred tem je podobno delo opravljala v enem od hlevov na Bledu, septembra lani pa se je pri rosnih 20 letih preselila na sever Nemčije. Zaradi bliskovite odločitve je kajpak poskrbela za kar nekaj šokov in presenečenj v družini … No, v Nemčiji, kjer je delala za nemškega jahača, se ni dobro počutila. "Morda tudi zato, ker sem tam živela pozimi, ko tam večinoma dežuje, sneži in piha veter, sonce pa je bolj redko na spregled," se je spominjala šestmesečne delovne pustolovščine na severu Nemčije, na katero nima najlepših spominov, si je pa tam nabrala dragocene izkušnje in pridobila reference, ki so jo popeljale do nove delovne zadolžitve v Švici. Nadgradila je tudi svoje znanje nemškega jezika.
Švica je po naravnih danostih zelo podobna Sloveniji.
"Najprej sem živela v bližini Züricha, zdaj sem v kraju Bex, kjer se počutim skoraj kot doma. Živim na hribovitem območju, deset minut od Ženevskega jezera in le nekaj metrov od svojega delovnega mesta, zelo lepo je tu," pravi Nuša, ki tam dela kot t. i. groom. Beseda, ki v slovenščini nima posebnega izraza, v bistvu pa označuje tistega, ki skrbi za konje.
Kaj počne groom?
Delo grooma je raznoliko in fizično zahtevno.
Vključuje osnovna dela, ki jih mora znati opravljati vsak, ki dela s konji, torej čiščenje oz. kidanje gnoja v hlevu, hranjenje živali, skrb za opremo in vse drugo, kar konji potrebujejo.
"Jahaču pomagam pri treningu, očistim konje, jih osedlam.
Na tekmah (udeležujeta se tekem po Evropi) je postopek podoben, le da poskrbimo za detajle, kot so pletenje kitk na grivi, da so konji videti še lepši, medtem ko jahaču dajemo moralno podporo," Nuša povzame zadolžitve grooma.
"Formalne izobrazbe za opravljanje tega poklica nimam, vse delam na podlagi občutka in izkušenj. Moj konj je bil moj najboljši učitelj. Ne glede na to, kako stresno lahko postane, je najpomembneje, da ohraniš mirno kri," poudarja.
Preberite, kaj vse sodi v krog groomovih zadložitev.
Tekme jo vodijo povsod po Evropi. Posnetek je iz Španije.
Angleščina kot drugi jezik
Ker njena nadrejena prihaja z Norveške, norveščina pa seveda ni jezik, ki bi ga obvladal kar vsakdo, komunikacija med njima poteka v angleškem jeziku, Nuša pa ima, glede na to, da trenutno živi v francosko govorečem delu Švice, v načrtu tudi učenje francoskega jezika. Pripravlja se tudi na vozniški izpit za vožnjo tovornjaka in, kakopak, še vedno jaha.
"Delo s konji je moja služba, jahanje pa sprostitev," pravi.
Tekmovalni konji so vredni celo premoženje. Na fotografiji je konj Cassy.
Vrednost konjev sega v višave
Konji, s katerimi dela, dosegajo neverjetne cene. "Najprej me je to zelo presenetilo, zdaj sem že nekoliko vajena. Gre za konje, ki so vredni več sto tisoč evrov, a so še vedno konji in še vedno potrebujejo osnovno nego in osnovne potrebščine, moramo pa jim zagotoviti osnovne pogoje. Konji so srečni, če so čim več na prostem, in to ne glede na vremenske razmere, čeprav se nekateri bojijo, da se bo konj pri tem poškodoval. Če konj ni srečen, ne bo dosegal vrhunskih rezultatov in se ne bo trudil za dobro jahača, to so dejstva," poudarja.
V Švici živi in dela z delovno vizo, ki velja za prihodnjih petih let, zdravstveno zavarovanje ima urejeno prek delodajalca. K sreči bližnjih izkušenj z zdravniki še ni imela.
Švica je znana po zelo visokem standardu. na fotografiji je ena od prestižnejših trgovin, kjer ponujajo dragocene ure in nakit.
Pogreša prijatelje, družino in domačo kuhinjo
Pravi, da si kuha podobne jedi kot v Sloveniji, a ima hrana vseeno drugačen okus. Nad čokolado, njenih priljubljenim prehranskim "dodatkom" se ne pritožuje, znano je namreč, da prav Švicarji izdelujejo najboljšo, je pa tudi na njihovih prodajnih policah kar nekaj slovenskih izdelkov.
Čas bo povedal svoje
Dolgoročnejših načrtov še ne dela, si pa želi pridobiti čim več izkušenj s področja dela, ki ga trenutno opravlja, in se izobraziti na področju masaže konj, ki dokazano zelo spodbudno deluje na njihove mišice.
Ali bo njen stalni dom v Sloveniji ali kje drugje, bo pokazal čas.
3