Nedelja, 20. 11. 2016, 18.07
6 let, 7 mesecev
Nataša iz Abu Dabija: Če ni služb, jih pač ni. Greš v tujino.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,25
6
Z odločitvijo o življenju v Združenih arabskih emiratih se ni veliko ukvarjala, ampak se je odločila še isti dan, ko je prejela ponudbo. Moža sem vprašala: "A greva?" in še isti trenutek je odgovoril: "Pojdiva."
Nataša Slak Valek v Združenih arabskih emiratih živi že tretje leto in tam za zdaj tudi ostaja.
Nataša Slak Valek živi v prestolnici Združenih arabskih emiratov, v Abu Dabiju. Večina tamkajšnjih prebivalcev, okrog 90 odstotkov, je tujcev, zgolj manjšina pa domačinov – Emiratčanov.
Preden se je Nataša z možem preselila v Združene arabske emirate, kje živi že tretje leto, je nekaj časa živela v Tajvanu. Pravi, da si želi, da bi Slovenija bila večja.
Nataša težko opiše svoj običajen dan, saj je vsak drugačen. Predvsem pa se vedno kaj dogaja.
Slovenka, ki predava in raziskuje turizem
Nataša je profesorica na lokalni univerzi Zayed University, ki je namenjena zgolj Emiratčanom. "Ime univerze pove veliko: Zayed University. Sheikh Zayed je pomembna osebnost v emiratski zgodovini, častijo in cenijo ga še danes, torej vse, kar nosi njegovo ime, je posebnega pomena," je povedala Nataša, ki je zaposlena na šoli College of Communication and Media sciences, kjer predava in raziskuje na področju turizma.
Kako se je športnica in ekonomistka znašla v turizmu?
"Nekako sem padla v turizem, ne da bi to načrtovala," je povedala Nataša, ki je v Slovenji študirala na Fakulteti za šport, nato pa magistrirala in doktorirala na Ekonomski Fakulteti.
"Je pa res, da sem po končanem študiju in prvi zaposlitvi dobila službo na Slovenski turistični organizaciji, to je bilo pred približno 12 leti, hkrati pa sem pisala doktorat o športnem turizmu," dodaja.
Nataša je na Slovenski turistični organizaciji delala približno deset let, potem pa je začela iskati druge izzive, predvsem profesorske. Po izkušnji v Tajvanu se je odločila, da sprejeme ponudbo v Združenih arabskih emiratih. Pravi, da se v izobraževalnem sistemu, v katerem dela, znajde in da ji ustreza, zato za zdaj še ne išče novih priložnosti.
Turizem je področje, ki Natašo zanima profesionalno in na katerem je uspešna.
Kako pomembna je izobrazba? Je! Do neke mere.
"Izobrazba se mi do neke mere zdi pomembna. Če imaš doktorat, ne pomeni, da si pametnejši od večine, pač pa da si kar nekaj svojega časa vložil v študij," odgovarja Nataša, ki izobrazbe s kariernim uspehom ne povezuje, saj pozna kar nekaj primerov, ki dokazujejo ravno nasprotno.
Dodaja, da izobrazbo jemlje bolj kot vzgojo, konkretno v turizmu izpostavlja, da se pogosto dogaja, da bi bilo treba izobraziti tudi turiste. Na primer pred potovanjem v Združene arabske emirate je pomembno, da se turisti izobrazijo o kodeksu oblačenja. Izpostavlja pa tudi poslovni stil oblačenja, predvsem žensk: "To je zame izobrazba, ne doktorat v žepu."
Sicer pa ugotavlja, da so različni certifikati o izobrazbi (diploma, doktorat …) v tujini bolj cenjeni kot v Sloveniji, "verjetno tudi zato, ker ti v Sloveniji noben doktorat ne pomaga, če nimaš službe".
Pobeg na lepše ali zajtrk v puščavi.
Če ni služb, jih pač ni. Greš v tujino. Svet je velik in poln priložnosti, najlažje pa je sedeti doma in čakati, da ti država vse da. V tujini ti država nič ne da. Je torej bolje ostati doma? Začaran krog. Od značaja posameznika pa je odvisno, kako se bo tega kroga lotil.
Iz Slovenije v Združene arabske emirate
Nataša pripoveduje, da ji je pri menjavi okolja in kulture veliko pomagala že izkušnja iz Tajvana: "Ko gre človek v svet, se nikoli ne more pripraviti dovolj, vedno bo kaj novega, drugačnega, nekaj, na kar nisi pomislil."
"Ko gre človek v svet, se ne more nikoli pripraviti dovolj, vedno bo kaj novega, drugačnega, nekaj, na kar nisi pomislil."
V treh letih se je na novo okolje že tako navadila, da skoraj ničesar ne pogreša. Pravi, da je tako morda tudi zato, ker z možem vsako poletje prihajata v Slovenijo, saj, tako kot v Sloveniji, tudi v Abu Dabiju poleti ni predavanj. Prihajata pa tudi zato, ker so tamkajšnja poletja zelo vroča, temperature dosežejo tudi 50 stopinj Celzija, letos so izmerili celo 72 stopinj Celzija.
Lepo je prileteti na Brnik in okrog sebe zagledati zelenje, pozimi pa tudi zasnežene hribe. Slovenija je lepa, to pa je tudi vse.
Tega je kar nekaj na zalogi. Mislimo, da mora vse biti točno tako, kot smo si zadali ali predstavljali, da bi bilo v Sloveniji. Pa ni. Na Tajvanu sva recimo imela v stanovanju kačo, za katero sva potem ugotovila, da ji pravijo "hundred steps" (sto korakov, op. p.). Lahko si predstavljate, zakaj ima tako ime. Zgodilo se nama je tudi, da sva bila povabljena na neko VIP-večerjo, kjer se je na veliko jedlo, dva dni po večerji sva pa domov dobila račun.
Kakšno sploh je življenje v Abu Dabiju?
Po Natašinem pripovedovanju je predvsem tempo življenja drugačen, vse se odvija hitreje, od razvoja in tehnologije do vsakdanjega življenja.
"Včasih se zjutraj zbudim in se najprej vprašam, kateri dan sploh je, kdaj predavam … V Sloveniji je bil vsak dan enak: jutro, za osem ur v službo, domov in zvečer čas za hobije, družino. V Slovenji je življenje predvsem lažje, ker so stvari ustaljene. Za tiste, ki imajo radi rutino, je super. Meni se je pri 35 letih zdelo, da nekaj zamujam in da moram doživeti še kaj drugega," je povedala sogovornica.
Poleg urnika pa je v Abu Dabiju bolj stresen tudi promet. Ceste so dvakrat bolj široke kot v Sloveniji, enopasovnic tako rekoč ni, ampak je tudi vsaka t. i. lokalna cesta dvo- ali tropasovnica, avtoceste pa imajo po osem pasov. Kljub temu so ceste vedno polne, podnevi in ponoči.
"Tretja stvar, ki bi jo izpostavila, pa je, da v Sloveniji ljudje za sprostitev hodimo v hribe ali na morje, tukaj pa se gre v puščavo, ki je ravno tako fascinantna, če ne še bolj, saj je za nas tujce to nekaj novega."
Tu živijo ljudje iz 200 držav, vsak s sabo prinese svoje običaje, praznuje praznike, ki jih je praznoval doma, je hrano, ki jo je jedel doma, oblači se tako, kot se je doma … Težko je reči "zdaj je pa to tu praksa in vsi to delamo". Država je kulturno zelo raznolika, največ je Indijcev, Pakistancev, Bangladeševcev in Filipincev. Emiratčanov je le deset odstotkov in ti ne vsiljujejo svojih običajev. Posebno je le to, da večkrat na dan slišimo molitev iz mošeje, da so molitvene sobe v vsaki stavbi in da so sončni zahodi čarobno posebni.
Ponudba je raznolika, vsakdo lahko živi svoje navade, pravi Nataša.
Pa prihodnost?
Nataša pravi, da posebnih načrtov nima, ampak živi iz dneva v dan oziroma iz leta v leto. Če bo vse v redu, bo verjetno še nekaj časa ostala, kjer je, saj ji življenje v Združenih arabskih emiratih ustreza.
"Nikoli pa ne veš, kam te poti zapeljejo. Menim, da dokler imam energijo, 'relativno mladost' in znanje, s katerim si lahko kruh služim kjerkoli po svetu, ne vem, zakaj bi to znanje delila ravno in samo v Sloveniji. Ni lepo potovati, živeti v drugih kulturah, videti razlike sveta in hkrati delati?" še pove Nataša.
Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.
6