Gašper Lubej

Četrtek,
9. 7. 2015,
21.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Simona Kustec Lipicer Miro Cerar Milan Brglez Bojan Dobovšek Janez Janša Janez Janša Ljudmila Novak Karl Erjavec Dejan Židan Janko Veber Alenka Bratušek Boris Štefanec

Četrtek, 9. 7. 2015, 21.28

8 let, 7 mesecev

Simona Kustec Lipicer: Sem verna, nisem pa vernica Mira Cerarja (video)

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Vodja največje poslanske skupine v zgodovini Slovenije si ne upa napovedati, da po Bojanu Dobovšku ne bo novih izstopov iz poslanske skupine SMC. Hkrati je Simona Kustec Lipicer zelo optimistična.

S SMC-jevci je tako kot z vero. Ali verjameš v to, kar govorijo, ali pa ne. Doktorico politologije, 39-letno Simono Kustec Lipicer, smo nasmejali z vprašanjem, ali je vernica svojega šefa, predsednika SMC in vlade Mira Cerarja. Vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke ima veliko politično moč. Odraščajoči hčerki in sinu poskuša predstaviti predvsem zanimiv in zabaven del njene službe. Tako piše v njeni predstavitvi na spletni strani SMC, katere podpredsednica je.

Vera in LGBT Vernico in zagovornico LGBT skupnosti smo seveda vprašali, kako resne so težave z verovanjem v poslanski skupini Stranke modernega centra, ki jo je prejšnji teden zapustil eden od glavnih ustanoviteljev Bojan Dobovšek.

Simona Kustec Lipicer nam je zaupala tudi intimna občutja v politiki, ki jo bogati. To nas je začudilo, njo pa je začudila primerjava med SMC in LDS.

Razložila nam je, zakaj javnost ni kupila lepe slike, ki jo SMC-jevci slikajo o stranki, ki je 13. julija lani na volitvah potolkla politično konkurenco.

Zavezništva in skrivnostnost o Janezu Janši SMC pravzaprav konkurence v politiki ne pozna, saj je že z vsemi parlamentarnimi strankami z izjemo SDS sklenila takšna in drugačna zavezništva. A tudi v zvezi s stranko Janeza Janše smo od profesorice analize politik na FDV dobili tako skrivnosten odgovor, da smo obupali nad dodatnimi vprašanji.

Simona Kustec Lipicer je z nami delila še misli o interesnih skupinah in lobijih, o koalicijski teži Dejana Židana, živčnosti SMC-jevcev ob odstavljanju Janka Vebra, navihanosti Karla Erjavca in politični privlačnosti Ljudmile Novak.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar je SMC s 36 poslanci "okupirala" parlament in s tem podrla rekord LDS iz leta 2000. Kako pozitivno razmišljate po letu dni na oblasti? Enako pozitivno kot takrat, ko smo se odločili preoblikovati v stranko in ko smo dobili tako visoko zaupanje naših volivcev. Dobili smo ga zaradi zavez, da bomo delovali drugače. Po slabem letu lahko zelo odločno in suvereno rečem, da delamo drugače. To potrjujejo naša dejanja.

Če bi poudarili eno stvar v tem letu, katera bi bila? Stabilizacijo političnega, javnofinančnega, gospodarskega sistema in tudi sistema socialne blaginje. Gre počasi, postopoma, vendar pa ne smemo pozabiti, kakšne so bile razmere pred letom dni.

Zlobni jeziki bi morda rekli, da pozitivno razmišljanje ni na mestu, da greste po poti Pozitivne Slovenije, ki je izginila iz parlamenta. Ne želimo se primerjati z nobeno od preteklih političnih izkušenj. To ne pomeni, da nismo zelo pozorni na to, kakšne so bile pretekle prakse in v kaj so vodile. Veliko pozornost namenjamo razumevanju, kaj je bil glavni razlog za neuspeh novih strank, vendar pa se zavzemamo za zelo drugačno pot.

Zavzemamo se za pot, ki želi razumeti srž problema in išče najboljše mogoče rešitve na drugačen način, ne na svoj lasten način, ampak na širok, posvetovalen način. Takšne rešitve zahtevajo svoj čas, ker iščemo najboljše mogoče kompromisne rešitve in se zgledujemo tudi po dobrih praksah iz tujine. Ko je volja, iščemo tudi podporo pri opoziciji.

Če sem bolj konkreten, ostali ste brez prvega poslanca, Bojana Dobovška. To ni bilo zelo veliko presenečenje, je pa povzročilo veliko nemira. Zakaj mislite, da ne bo sprožil plazu novih odstopov? Ker je bila težava poslanca Dobovška, temu lahko rečem tudi nezadovoljstvo, osebne narave že od vstopa v parlament, takoj po volitvah. Kljub številnih poskusom in naporom, ki smo jih v poslanski skupini vlagali v to, da bi se o teh težavah pogovorili in jih presegli, nam to ni uspelo. To obžalujem.

Bojanu vsi njegovi nekdanji kolegi iz poslanske skupine želimo dobro na njegovi poti, vendar ocenjujemo, da je pot, ki smo jo ubrali skupaj kot skupina, edina mogoča in prava.

Govorite o tem, da ni postal notranji minister, kar je bila njegova ambicija? O njegovih osebnih razlogih ne želim govoriti. Tudi po njegovem izstopu smo se z njim veliko pogovarjali o njegovih razlogih za izstop, a člani poslanske skupine jim nismo pritrjevali.

Predsednik SMC je po izstopu Dobovška napovedal pogovor v stranki in poslanski skupini. Kakšni so rezultati pogovora? Pogovore vodimo vsakič, ko se porodijo večji pomisleki ali dvomi. Samo redni pogovori in odzivi na težave so način, da razjasnimo dileme in gremo skupaj naprej. To je osnova za medsebojno zaupanje …

… kateri poslanci imajo drugačna stališča in katere so teme, o katerih razpravljate? Gre za vprašanje liberalnosti oziroma konservativnosti stranke, odnosa do preteklosti? To se razlikuje od teme do teme. Poslansko skupino krasi to, da imamo zelo različne poglede, kar je tudi zelo zahtevno. Temu pravimo zmernost oziroma modernost, kot smo prevedli. Različnost stališč vodi v to, da poskušamo najti kompromis, s katerim lahko živimo vsi.

A notranjih razprav v javnosti ne vidimo. V razpravah na kongresu SMC marca letos stranki uniformnost ni bila v čast. Različnih pogledov na politiko stranke nismo slišali. Zavedati se morate, da smo mlada stranka in da smo se iz civilne iniciative v politično stranko preoblikovali zaradi aktualnih političnih dogodkov in se nam je veliko somišljenikov pridružilo tik pred volitvami.

Zelo pomembno je, da tisti, ki smo bili tvorci programskega koncepta stranke, ta koncept še vedno pojasnjujemo, še vedno prenašamo do ljudi.

Sekta torej še ni zrela za odprto javno razpravo, na primer na kongresu? Verjamem, da bo ta zrelost prišla zelo kmalu. To se vidi tudi skozi napore, ki jih vlagamo v politične procese v stranki. Stranka je izjemno kompleksna družbena tvorba. Ne moremo pričakovati, da bi lahko SMC v enem letu delovala tako, kot delujejo uveljavljene stranke z dolgo kilometrino.

Si upate napovedati, da jeseni ne bomo videli novih izstopov iz poslanske skupine? Takšnega napovedovanja si nikakor ne želim niti v sanjah. Lahko pa zagotovim, da je vzdušje v poslanski skupini in tudi moje intimno razpoloženje takšno, da lahko ocenjujem, da je poslanska skupina zelo stabilna, zelo medsebojno povezana, solidarna, koherentna, da si zelo stojimo ob strani in da smo mnogo več kot samo formalna tvorba. To me izjemno veseli.

Kako je videti vstop v politiko, to je verjetno zelo nenavadna izkušnja? Kaj vas je najbolj presenetilo, potem ko ste zasedli pomemben položaj vodje največje poslanske skupine? Verjetno vas marsikdo pokliče, pritiska? Govorila bi o svojih intimnih občutjih, upam, da je to dovoljeno.

Vsekakor. Ta izkušnja me je obogatila in me še vedno bogati. Po eni strani imam občutek, da delam nekaj dobrega, da imam možnost biti poklicana k temu, po drugi strani pa tudi občutek dobre energije, ki se pretaka tudi v odnosih z opozicijskimi kolegi, čeprav se mogoče v medijih ta občutek ne pojavlja.

Kot politologinja ste zagotovo preučevali tudi fenomen LDS, velike stranke, ki je zdaj skorajda ni več. V čem se SMC razlikuje od LDS? Med njima bi lahko potegnili nekatere vzporednice. Zelo težko bi našla vzporednice …

… jaz jih najdem v tem, da je bila LDS velika stranka, da je gradila mostove tudi do opozicije, da pa včasih nisi točno vedel, kakšna je ideologija stranke in kakšna stališča ima. Velikokrat smo videli tudi sklepanje gnilih kompromisov. LDS se je med letoma 1992 in 1994 okrepila, ko se je združila z manjšimi strankami, ki so izhajale iz novih družbenih gibanj, ki so zbudile demokratične procese v državi, in tudi tistimi iz starih političnih struktur. Morala je poiskati kompromis, s katerim so lahko majhne stranke vzpostavile stabilno strankarsko strukturo. Takrat je šlo LDS najbolje.

Ko se je celotna struktura države šele gradila, so se stranki priklapljale skupine, strukture iz drugih nepolitičnih podsistemov in so preveč intenzivno ter tesno gradile državno strukturo. Takrat se je zgodilo to, čemur danes pravimo …

… interesne skupine, lobiji. Da. Ni se več vedelo, kdo pije in kdo plača. Razpad stranke se je zgodil, ker je bila prepletena z vsemi podsistemi države oziroma so bili ti podsistemi prepleteni v stranki. Drugi razlog je bila menjava vodstva, ki ni imelo več institucionalnega spomina in zavesti o oblikovanju stranke pred desetimi leti.

Zakaj je SMC drugačna, zakaj se bo izognila tej nevarnosti, da se nanjo prisesajo interesne skupine in lobiji, na kar opozarja Bojan Dobovšek. SMC se marsikaj pripisuje, vendar vam lahko s svojim polnim bitom zagotavljam, da je del SMC, ki ga sooblikujem, izjemno čist in dobronameren.

Verjamemo, da lahko z znanjem in preteklimi delovnimi izkušnjami naredimo nekaj dobrega in vrnemo državo nazaj državljanom in jim pokažemo, da je politika le eden od pripomočkov, ki služi državljanom za to, da lahko dobro živijo. To ni pripomoček, ki bi diktiral in ugrabljal državljane ter jim kradel njihovo individualno svobodo in blagostanje.

Podpredsednik SMC in predsednik parlamenta Milan Brglez je v intervjuju za Dnevnik dejal, da je v SMC identificiral lobije, celo pet na področju energetike. Ena od težav slovenske politike je tudi to, da lobiji in tisti, ki pritiskajo na politiko, ne dobijo imen in priimkov. Se vam ne zdi, da bi morala SMC kot nova stranka prekiniti s tradicijo strašenja z brezimnimi vplivneži, ki jo je začel Borut Pahor z znamenitimi strici iz ozadja? V našem nacionalnem identitetnem konceptu smo zelo podvrženi črnim scenarijem in negativističnim konceptom. Ko pa vprašaš ljudi, kaj konkretno imajo v mislih, ko govorijo o lobijih, korupciji, klientelizmu ...

… saj o lobijih govori gospod Brglez. Težko verjamem, govorite sicer o pozitivni izkušnji v politiki, da tisti z interesi, sploh ker ste nova stranka, ne bi pritiskali na vas in na SMC. Država je v razvojnem smislu nazadovala. Delati moramo na infrastrukturnih projektih, drugi tir, Luka Koper, vsi ti projekti so se ponovno osvežili.

Tu je največ denarja, interesov. Te projekte začnejo ljudje v luči slabih izkušenj, na primer s Teš 6, avtomatično povezovati z lobiji. Verjamem, da so lobistične ideje morebiti še prisotne, a ravno mi smo rekli, da kaj takšnega nikakor ne more in ne sme biti več vodilo.

Predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec je v lanskem poročilu izpostavil tudi to, da se je v državnem zboru izrazito povečalo število prijav lobističnih stikov. Veste, na račun koga? Na račun SMC.

Lepo sliko, ki jo slikate o SMC, javnost ni kupila. Tako hitro kot ste podporo na volitvah dobili, ste jo po njih rekordno hitro izgubili, najhitreje v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije. Razlogov za to je veliko, tudi osebno razočaranje, ker ljudje pravijo, da se ni nič zgodilo. A ko si poslan, da saniraš takšno rakavo rano politične nestabilnosti, to ni nekaj, kar lahko narediš z danes na jutri. Če ti to uspe, je to izjemno velik alarm. To pomeni, da zanesljivo ne delaš dobro.

Ravno zdaj uspešno obravnavamo paket zakonodaje, ki ga našim poslanskim kolegom ni uspelo spraviti skozi odločevalski proces v zadnjih treh mandatih. Govorim o preprečevanju sive ekonomije z davčnimi blagajnami, o fiskalnem pravilu in da smo postavili pravila upravljanja z državnim premoženjem.

A s tem ste zelo mečkali. Novinarji, ki smo zadnje mesece taborili na Gregorčičevi, smo slišali vsaj pet napovedi, kdaj boste končno imenovali nadzornike Slovenskega državnega holdinga. Kako to, da vam tega ni uspelo narediti prej? Je v ozadju to, da ste nadzornike, ki jih je imenovala vlada Alenke Bratušek, raje pošiljali po vroč privatizacijski kostanj in se s tem izognili odgovornosti?

V zvezi z SDH, Družbo za upravljanje terjatev bank in strategijo upravljanja državnega premoženja so bili pritiski javnosti, medijev, tudi sami smo si zadali, da mora pri tem priti do preglednosti. Bili so dvomi, da institucije in posamezniki ne delajo odgovorno, pregledno, da niso vredni zaupanja državljanov, da se politika preveč vmešava v gospodarstvo.

To je terjalo čas, premislek. Verjamem, da bomo zagotovili preglednost. Strinjam se, da bi bilo treba to narediti hitreje, a v danih razmerah vam zagotavljam, da žal hitreje ni šlo.

Predsednik SD Dejan Židan pravi, da se je njegova teža v koaliciji z izstopom Bojana Dobovška povečala. Je ta izjava za vas moteča? Če bi verjeli nekaterim medijem, ste se želeli gospoda Židana znebiti. Bili so namigi in ugibanja, da želimo prekiniti sodelovanje, a to ni nikoli držalo. Spet je šlo za medijski konstrukt, ki je vnesel nemir v SD, to razumem. Mi smo povedali, da ni razlogov za nemir, da smo partnerji.

Predstavljam si, da je ob vrelišču v aferi OVS in odstavljanju takratnega obrambnega ministra Janka Vebra kdo v SMC tudi izgubil živce. Ne bi rekla, da smo izgubljali živce, želeli smo razumeti vpletene ter njihove interpretacije in pričakovanja.

Kaj pa koalicijska teža SD? Koalicija je koalicija, dokler ima 46 glasov in dokler so ti glasovi koalicijsko enotni. Dokler vsi potrdimo, da je rešitev, za katero smo se odločili, skupna odločitev, smo koalicija. V tem konkretnem primeru imamo 51 glasov. To je pomembno in to je tisto, kar šteje.

Karl Erjavec je Židanove besede označil za naivne in napovedal, da bomo imeli vročo politično jesen. Saj vidite, kaj se dogaja v nekaterih poslanskih skupinah, je dejal. Kako ste prebrali to izjavo? Gospoda Erjavca izjemno cenim, cenim to njegovo …

… navihanost? Da, neke vrste diplomatska hudomušnost. Veliko se iz nje tudi učim, jo razumem, razumem njegovo sporočilnost. Po drugi strani pa bi rekla, da ne bo vroča samo politična jesen, za SMC je bilo od volitev naprej vroče celotno politično leto.

Učili smo se, vse svoje napore smo vlagali in jih bomo tudi naprej v to, da delamo tisto, kar od nas pričakujejo naši volivci in se ne želimo obremenjevati s kakršnimikoli političnimi kalkulacijami.

Vas mika NSi Ljudmile Novak kot morebitna koalicijska partnerica? Mi smo se zavezali k dvema koalicijskima partnericama, enako ti dve partnerici. To je edino, kar nas v tem koalicijskem partnerstvu zanima.

Je šlo nedavno torej za kakšno solo snubljenje NSi v vladno koalicijo? Edino snubljenje Nove Slovenije v koalicijsko partnerstvo, za katerega vem sama, se je dogajalo pred slabim letom, ko smo se intenzivno in izjemno iskreno pogovarjali z NSi o koalicijskem sodelovanju in so se ta koalicijska dogovarjanja končala tako, kot so se, z odločitvijo NSi, da ne želi biti naša koalicijska partnerica. To smo spoštovali in spoštujemo tudi danes.

Smo pa že takrat ne samo NSi, ampak tudi preostalim strankam, dali zelo jasno sporočilo, da si želimo projektnega sodelovanja, ki pa ga nikakor ne smemo enačiti s koalicijskih sodelovanjem in partnerstvom.

Zadnji kongres vaše stranke je pokazal, da je SMC stranka, v kateri je veliko vernikov Mira Cerarja. Ste tudi vi njegova vernica in če niste, katere so njegove slabosti? Jaz nisem vernica Mira Cerarja, sem pa oseba, ki je verna. (Premislek.)

Moja osebna ocena je, da je slabost našega predsednika, da je velikokrat preveč dobronameren v ne tako dobronamernem okolju, v katerem deluje.

To, kar bi vi ali večina imenovala kot slabost, jaz vidim kot prednost, to je pomemben del naivnosti, iskrenosti, drugačnosti, ki do zdaj ni bila značilna za politično delovanje. Iskreno verjamem, da je to edina mogoča in prava pot, če želimo iti v boljši jutri.

Kako se kot vernica počutite v političnem okolju, v katerem lahko od vernikov slišimo oceno, da živimo v komunistični državi, v kateri ni svobode. Te ocene doživljam zelo intimno, sem izjemno pozorna in na njih občutljiva. Na njih gledam kot odraze notranjih individualnih ali skupinskih neporavnanih računov ali nemirov.

Dokler posameznik ali skupina, ki je med seboj tesno povezana, ne bo začela izkazovati iskrenih namer, da se pomiri sama s seboj, da najde svoj notranji mir in harmonijo, toliko časa bo to nekaj, kar bo cokla v nadaljnjem, tudi duhovnem razvoju ne samo teh posameznikov ali skupin, ampak celotnega naroda.

Kakšne pomisleke imate in ali bi jih imeli, če bi imeli po naslednjih volitvah možnost kovati koalicijo z SDS? (Premislek). SDS je ena od vsebinsko in programsko izjemno izdelanih strankarskih struktur, ki pa ima pravzaprav težave na drugi ravni. Njen način delovanja je za veliko večino volilnega telesa manj razumljiv in s tem manj sprejemljiv.

(Premislek) Poleg tega se v tistih najpomembnejših elementih svoje pojavnosti identificira s posamezniki, ki v družbi na splošno ne uživajo zaupanja.

Na koga mislite? Govorim o tistih konkretnih primerih, kjer obstaja vsaj dvom o tem, da se je poskušalo skozi preteklo delovanje izkoriščati nedodelanost oziroma pravne praznine v ureditvi, ki vlada v tej državi.

Popolnoma izgubljen sem. Na katere posameznike mislite? Mislite na predsednika SDS Janeza Janšo? Naj ostane na tej ravni, nisem pristojna za to, da bi kogarkoli individualno karakterizirala. Gledam stvari, ki jih obravnava sodna veja oblasti ali ustavno sodišče ali pa so določene konkretne situacije odprle potrebo po ponovnem zakonodajnem premisleku in rešitvah, ki obstajajo v tem našem sistemu in ki jih druge situacije ali drugi posamezniki do zdaj z načinom svojega delovanja ali pristopanja niso odpirali.

Če bi bil legendarni novinar BBC Jeremy Paxman, bi bila moja naloga, da vas o tem sprašujem še naprej, a nama zmanjkuje časa. Zanima me še to: kako pozitivno boste razmišljali, ko bosta minili dve leti od začetka mandata? Upam, da vsaj tako pozitivno kot zdaj. Verjamem, da se bomo po teh prvih korakih, ki smo jih morali narediti predvsem zaradi potrebe po ponovni javnofinančni stabilizaciji države, ki ni mogla biti ocenjena pozitivno, končno tako stabilizirali, da bodo imeli kaj od tega tudi tako imenovani mali ljudje, še posebej tisti, ki so najbolj ranljiv del družbe.