Sreda,
2. 12. 2015,
21.17

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Pravni nasvet Pravni nasvet Pravni telefon

Sreda, 2. 12. 2015, 21.17

10 mesecev, 2 tedna

Izgubila sem službo, dolgovi se kopičijo. Naj grem v osebni stečaj?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Razmišljam o osebnem stečaju, piše bralka, ki je izgubila službo, ostali pa so ji precejšnji dolgovi. Kakšne možnosti ji ponuja veljavna ureditev osebnega stečaja pri nas?

Spoštovana bralka, sprememba zakonodaje je tudi v Republiki Sloveniji omogočila stečajni postopek nad fizično osebo. Do pred časom je bilo namreč mogoče stečajni postopek začeti le zoper pravne osebe. Veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju zdaj ureja tudi postopek osebnega stečaja.

Kaj je osebni stečaj? Osebni stečaj je postopek, ki prezadolženim fizičnim osebam omogoča, da iz svojega obstoječega premoženja poplačajo svoje upnike. V stečajnem postopku lahko te osebe tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v osebnem stečaju.

V tem je tudi bistvena razlika med osebnim stečajem in stečajem nad pravno osebo. Pri stečaju nad pravno osebo se namreč zbere vso premoženje v stečajno maso ter se s tem premoženjem nato poplača terjatve vseh upnikov. Če je premoženja za poplačilo terjatev vseh upnikov premalo, so upniki poplačani le deloma. V delu, v katerem terjatve upnikov niso poplačane, terjatve ugasnejo.

Pri osebnem stečaju pa terjatve, ki niso poplačane z osebnim stečajem, ne ugasnejo, ampak obstajajo še naprej – dolg do upnika torej še vedno obstaja, in sicer ne glede na izveden postopek osebnega stečaja. Dolžnik pa lahko sodišču med postopkom osebnega stečaja predlaga poseben postopek, to je postopek odpusta dolgov. V primeru uspešno izvedenega postopka odpusta dolgov tudi terjatve, ki niso bile poplačane v stečajnem postopku, ugasnejo oziroma ne obstajajo več.

Ali se s stečajem znebite vseh dolgov? Zmotno je torej mišljenje, da je po končanem postopku osebnega stečaja dolžnik prost vseh obveznosti oziroma da nima več nobenih dolgov. Postopek odpusta obveznosti, ki se izvede med stečajnim postopkom, sicer res lahko v precejšni meri vpliva na to, da dolgovi dolžnika ugasnejo, vendar je treba poudariti, da ni nujno, da bo odpust obveznosti dovoljen, prav tako ni nujno, da bodo v odpust obveznosti vključene vse terjatve.

V določenih primerih se namreč odpust obveznosti ne dovoli (na primer če se je dolžnik pred začetkom stečajnega postopka zadolževal prek meja svojih zmožnosti). Sodišče v primeru odpusta obveznosti določi tudi preizkusno dobo (ta znaša od dveh do petih let). V času trajanja preizkusne dobe dolžnik živi pod "finančnim nadzorom" stečajnega upravitelja. Tako mora na primer stečajnemu upravitelju poročati o svojih aktivnostih iskanja zaposlitve, ne sme zavrniti ponudbe ustrezne zaposlitve in podobno.

Pogoji za začetek osebnega stečaja

Temeljni pogoj za začetek stečajnega postopka je insolventnost. Dolžnik je insolventen, če v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Pri dolžniku, ki je potrošnik, se šteje, da je insolventnost podana:

- če je zaposlen: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali

- če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov: če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega tisoč evrov.

Kaj spada v stečajno maso

V stečajno maso pri osebnem stečaju spada:

- vse premoženje stečajnega dolžnika, ki ga ta ima ob začetku postopka in - hkrati tudi vse premoženje, ki je doseženo z unovčenjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

V stečajno maso torej spadajo vse nepremičnine in premičnine, ki so v lasti dolžnika, in tudi morebitno preostalo premoženje stečajnega dolžnika.

Prav tako v stečajno maso spada tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi med stečajnim postopkom. Tako v stečajno maso spada na primer tudi plača stečajnega dolžnika, in sicer v delu, ki presega tisti del, ki je po veljavnem zakonu in izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe.

Primer bralke: kako bi potekal osebni stečaj Navajate, da imate v lasti stanovanje, ki si ga delite s svojim možem. Če imata oba z možem na stanovanju enak solastniški delež, bi torej polovica predmetnega stanovanja predstavljala del stečajne mase. Stanovanje se namreč šteje za vaše nepremično premoženje in je kot tako vključeno v stečajno maso. V stečajnem postopku bi se izvedla prodaja polovice stanovanja. S kupnino bi se poplačali vaši upniki.

Navajate, da bi še pred začetkom stečajnega postopka svojo lastninsko pravico na stanovanju prenesli na hčerko. Ker v takem primeru v trenutku začetka stečajnega postopka stanovanja ne bi več imeli v lasti, stanovanje res ne bi spadalo v stečajno maso. Vendar pri tem opozarjam na pravico in dolžnost, ki jo ima stečajni upravitelj pri tovrstnih pravnih poslih. Ker je očitno, da dolžnik take pravne posle sklene z namenom, da oškoduje upnike, ima stečajni upravitelj pravico in dolžnost, da take pravne posle izpodbija.

Nasvet pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.