Ponedeljek, 23. 10. 2017, 12.00
7 let
Predsedniške volitve 2017
Stranka SMC je ena največjih poraženk volitev: izgubila več kot četrt milijona volivcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,60
18
Na parlamentarnih volitvah leta 2014 je SMC dobila podporo več kot 300 tisoč volivcev. V nedeljo, tri leta kasneje, je njihova kandidatka za predsednico države Maja Makovec Brenčič izgubila 288 tisoč glasov izpred treh let. "Že pred njeno kandidaturo je bilo več znakov, da v javnosti ne uživa ugleda," meni politični analitik Rok Čakš in dodaja, da je Borutu Pahorju zmago v prvem krogu odnesla Romana Tomc.
O predsedniku države bo, tako kot je bilo tudi na zadnjih dvojih volitvah, odločal drugi krog. V njem se bosta za predsedniški položaj pomerila aktualni predsednik Borut Pahor in izzivalec Marjan Šarec. Pahor je v prvem krogu zbral 47,07 odstotka glasov, Šarec pa 24,97 odstotka.
Do zdaj so bile predsedniške volitve v prvem krogu odločene le v prvih dveh primerih – v letih 1992 in 1997, na vseh drugih pa je o končnem zmagovalcu odločal drugi krog.
Med strankarskimi kandidati velik poraz SMC
Čeprav neposredna primerjava rezultatov med državnozborskimi in predsedniškimi volitvami ni povsem merodajna, pa rezultati zadnjih volitev vseeno kažejo tudi na določeno (ne)podporo strankam. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 je največ glasov dobila SMC. Zbrala je 34,49 odstotka oziroma 301.563 glasov. Na predsedniških volitvah je imela vladajoča stranka svojo kandidatko Majo Makovec Brenčič, ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Ta je zbrala 12.724 glasov (1,72 odstotka) in prehitela le Angelco Likovič in Suzano Laro Krause. Če primerjamo njen rezultat s parlamentarnimi volitvami, je SMC "izgubila" več kot 288 tisoč glasov.
Politični analitik Rok Čakš slabši rezultat Romane Tomc vidi tudi v pozni kandidaturi.
"Kakšen drug kandidat na njenem mestu, na primer Milan Brglez, bi lahko pokazal drugačno sliko stranke in tudi presegel njen trenutni domet. Že pred njeno kandidaturo je bilo več znakov, da v javnosti ne uživa ugleda; ko so jo na primer izžvižgali na sprejemu košarkarjev," ocenjuje Rok Čakš, politični analitik in urednik spletnega medija domovina.je.
Po mnenju Čakša je k slabemu rezultatu Makovec Brenčičeve prispevala tudi afera z dodatki za stalno pripravljenost. "Slovenska politična zgodovina nas uči, da kandidat z bremenom finančnih malverzacij na volitvah ne more biti uspešen, obenem pa se v času ministrovanja ni profilirala kot izstopajoča politična osebnost," dodaja Čakš.
Čakš: Tomčeva Pahorju odnesla zmago v prvem krogu
Nekoliko manjši padec je doživela Romana Tomc v primerjavi z rezultatom SDS na parlamentarnih volitvah pred tremi leti. V primerjavi z letom 2014 je SDS prek svoje kandidatke izgubila dobrih 79 tisoč glasov. Tomčevo je volilo 101.714 volivcev, SDS pa pred tremi leti 181.052 volivcev.
"V tekmo je vstopila nerada in izjemno pozno. Medtem se je dobršen del volivcev SDS po principu 'manjše škode' že odločil podpreti Boruta Pahorja in šele Janševo pisno navodilo jih je v zadnjem tednu del preusmerilo k uradni kandidatki stranke. S tem je Pahorju hkrati odneslo zmago v prvem krogu. Tomčeva se je sicer v soočenjih izkazala kot zmerna, odprta, povezovalna kandidatka, a je nad njo ležala premočna senca SDS, da bi resneje posegla po volivcih zunaj strankinega okvirja," še pravi Čakš.
Drugi krog bo referendum: za Pahorja ali proti njemu #analiza
Novakova boljša kot NSi pred tremi leti
Če sta dve največji stranki na predsedniških volitvah zabeležili padec v primerjavi s strankarskimi volitvami, pa je pozitiven trend uspel Novi Sloveniji in njeni predsednici Ljudmili Novak. Volilo jo je 52.973 volivcev oziroma je dobila dobrih štiri tisoč glasov več kot leta 2014 na parlamentarnih volitvah.
Leva sredina spretnejša pri nabiranju glasov
Na tokratnih predsedniških volitvah so bili trije kandidati, za katere bi lahko rekli, da pripadajo levi sredini. Trojček Pahor, Šarec in Makovec Brenčič je skupaj volilo več kot 73 odstotkov volivcev oziroma 546.104 volivci, medtem ko je kandidate desne sredine (Tomc, Novakova, Šiško, Krause in Likovič) nekaj več kot 24 odstotkov oziroma 181.107 volivcev.
Če zgornji rezultat primerjamo s parlamentarnimi volitvami leta 2014, so levosredinski kandidati zbrali dobrih 51 tisoč glasov več, medtem ko so desnosredinski kandidati pridelali več kot 48 tisoč glasov minusa. Leta 2014 so stranke z levega pola (SMC, DeSUS, SD, Levica in ZaAB) na parlamentarnih volitvah zbrale 495 tisoč glasov, desne (SDS, NSi) pa 230 tisoč.
Presenečenje, imenovano Šiško, Popovič ni "vladar" niti doma
Andrej Šiško je v enem od mariborskih okrajev prejel skoraj šestodstotno podporo.
Predstavnico vladajoče stranke je premagal tudi Andrej Šiško, ki se je z 2,22 odstotka glasov zavihtel na peto mesto med kandidati, ugnal pa je tudi koprskega župana Borisa Popoviča. Višjo podporo je nekdanji vodja mariborske navijaške skupine Viole razumljivo dobil na štajerskem koncu. V volilnem okraju Maribor VII je zbral skoraj šest odstotkov.
Ob predpostavki, da bi mu takšen rezultat uspel na parlamentarnih volitvah na državni ravni prihodnje leto, bi prišel v parlament.
Koprski župan je poraz doživel tudi domačen terenu. V volilnih okrajih Koper I in Koper II ga je ugnal Pahor, v Izoli, Piranu in Sežani pa je zaostal še za Šarcem oziroma Novakovo.
Volilne enote enobarvne
Borut Pahor je bil poražen le v treh volilnih okrajih od 88, kjer je slavil Marjan Šarec.
Pahor je na nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev slavil v vseh osmih volilnih enotah. Še najtesneje je bilo v Kranju, kjer je Šarčev zaostanek znašal dobre tri odstotke, najvišjo podporo pa je dobil v volilni enoti Ptuj, kjer je zbral 54 odstotkov glasov (na drugi strani Šarec le 17,07 odstotka).
Tudi pri volilnih okrajih, teh je v Sloveniji 88, je bila velika večina na strani Pahorja. Šarec mu je prestol vzel v treh okrajih – Kamniku (tam ja slavil z več kot 35 odstotnimi točkami razlike) in Domžalah I in II.
Tako kot je zdaj Šarec, je bil pred petimi leti izzivalec takratnega predsednika Danila Türk, ki se je potegoval za drugi predsedniški mandat, Pahor. V prvem krogu je slavil tesno zmago (39 odstotkov proti 35 odstotkov). Na tokratnih šestih predsedniških volitvah je v primerjavi s prejšnjimi dobil še dobrih 22 tisoč glasov več.
Strm padec volilne udeležbe
Letošnjih šestih predsedniških volitev v samostojni Sloveniji se je udeležilo najmanj volivcev zgodovini. Slaba volilna udeležbo je bila ena osrednjih tem v vseh volilnih štabih. Na prvih volitvah leta 1992 je volilo več kot 85 odstotkov volilnih upravičencev, 15 let kasneje pa je ta delež padel na okrog 43,5 odstotka upravičencev, kar je najmanj v zgodovini.
18