Četrtek,
7. 3. 2019,
18.01

Osveženo pred

5 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,32

Natisni članek

Natisni članek

gospodarstvo nagrada GZS

Četrtek, 7. 3. 2019, 18.01

5 let, 9 mesecev

Znani so dobitniki letošnjih "gospodarskih oskarjev"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,32
GZS, stavba | Foto STA

Foto: STA

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Prejemnikov t. i. gospodarskih oskarjev je šest, na GZS pa izpostavljajo, da gre za podjetja, na katera smo lahko ponosni in so lahko vsem za vzor.

Letošnji nagrajenci so generalni direktor družbe Eti Elektroelement Tomaž Berginc, direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, predsednik uprave družbe Stilles Rok Barbič, direktor Duola Dušan Olaj, glavni direktor družbe Inea Peter Kosin ter direktor Tiskarne Jesenek Srečko Jesenek. Nagrade bodo prejeli na nocojšnji slovesnosti v Ljubljani.

Nagrajenci prihajajo iz šestih dejavnosti in petih slovenskih regij. "Njihove dejavnosti so izjemno široke, so zelo zelene oz. usmerjene v prihodnost - ukvarjajo se z e-mobilnostjo, zelenimi tehnologijami, turizmom, vesoljem, avtomatizacijo proizvodnje," je ob njihovi predstavitvi v prostorih GZS povedala generalna direktorica zbornice Sonja Šmuc. "Ponosni smo na njihove dosežke, to so ljudje, ki so vzor v gospodarstvu," je prepričana.

Tri četrtine svoje prodaje ustvarijo na tujih trgih

Nagrajenci so žirijo med drugim prepričali s svojimi poslovnimi rezultati. Njihova skupna dodana vrednost je v povprečju v zadnjih petih letih vsako leto zrasla za 7,4 odstotka, kar je približno 60 odstotkov hitreje od rasti v slovenskem gospodarstvu. Tri četrtine svoje prodaje ustvarijo na tujih trgih. Njihova zadolženost oziroma razmerje med dolgom in EBITDA je 1,2, kar je enkrat manj od slovenskega gospodarstva.

"Lahko bi jih opisali kot podjetja, ki imajo nadpovprečno visoko produktivnost, so zagrizeni izvozniki, so nezadolženi, vlagajo v zaposlene, izplačujejo nadpovprečne plače glede na svojo dejavnost in skrbijo za prihodnost. Za investicije namreč namenjajo okoli sedem odstotkov svoje letne prodaje, kar je 40 odstotkov več kot sicer v slovenskem gospodarstvu," je poudarila Šmučeva.

Z bero nagrajencev je zadovoljen tudi predsednik komisije za nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ki se sicer z vloge predsednika te komisije po osmih letih poslavlja.

"Ko danes vržem pogled na spisek vseh nagrajencev, okoli 70 jih je bilo v mojem mandatu, lahko rečem, da bi vse še enkrat izbral," je dejal. "Preko te nagrade sem zadnjih osem let spoznaval slovensko gospodarstvo in sem vesel, včasih celo presenečen, da imamo tako dobra podjetja, zlasti iz skupine majhnih in srednjih," je dodal Škrabec.

Nagrado prejelo kar nekaj menedžerjev, ki so kasneje končali celo za rešetkami

V preteklosti je sicer nagrado GZS prejelo kar nekaj menedžerjev, ki so kasneje končali pred sodišči in so v postopkih ali celo za rešetkami. Šmučeva je pojasnila, da teh imen niso in ne bodo brisali s stene slavnih na GZS. "To je zgodovina slovenskega gospodarstva in na zgodovino moraš biti ponosen tudi, kadar je negativna, če si se iz nje kaj naučil. Ta imena so nam v informacijo in poduk za naprej," je poudarila.

Pahor: Izteka se čas za strukturne reforme

Letošnje leto je zadnje idealno leto za strukturno ukrepanje države, je na slovesnosti ob podelitvi nagrad poudaril predsednik države Borut Pahor. Gospodarstvenike je pozval, naj na politiko naslovijo svojo zahtevo po širšem socialnem dogovoru.

Pahor je v nagovoru opozoril na napovedi o upočasnjevanju globalne in zlasti evropske gospodarske rasti. "Slovenija v tem času uživa relativno politično stabilnost, imamo relativno ugodne gospodarske in socialne okoliščine in v osnovi bolj zdravo gospodarstvo kot pred krizo leta 2009. Toda tako stanje ne bo trajalo večno," je posvaril.

Ker ima Slovenija na zunanje okoliščine malo vpliva, se mora osredotočiti na domačo nalogo, to je pripravo in izvedbo potrebnih strukturnih ukrepov.

Predsednik države je pozval k previdni in preudarni fiskalni politiki. Slovenija po njegovi oceni potrebuje "robusten socialni dogovor, ki bi bil sklenjen v okoliščinah relativnega političnega in socialnega miru, brez Damoklejevega meča recesije in pospremljen z dobrodošlimi izkušnjami vseh partnerjev iz težkega obdobja med zadnjo krizo in po njej".

Letošnje leto je verjetno zadnje leto, ko bi se nam ob pogajalskem naporu socialnih partnerjev lahko uspelo dogovoriti o "temeljnih prvinah gospodarsko konkurenčne, socialno varne in fiskalno stabilne Slovenije", je dejal Pahor. Pri tem ga ne skrbi toliko gospodarstvo, ki je "bistveno bolj zdravo od tistega pred krizo". "Skrbi pa me - to je moj vtis - da je razmišljanje politike precej podobno tistemu pred krizo."

Gospodarstvenikom je Pahor priznal zasluge za prenovo v lastnih vrstah. Obenem pa jih je pozval, naj bodo pripravljeni oz. naj zahtevajo širši dogovor. "Če hočemo biti ambicioznejši, bomo morali skupaj zavihati rokave," jim je sporočil.